Naravoslovje ali družboslovje

Ker vem, da ste na Kulinariki iz raznih poklicev, bi rada vedela vaše mnenje. V gimnaziji nas profesorji naravoslovnih predmetov prepričujejo, da je samo naravoslovje edino, pravo, prvo in oh in sploh, profesorji družboslovja pa seveda obratno, navijajo na svojo stran. Zanima me, kaj menite vi in argumente zakaj.

P.S.: to ni nobena šolska naloga, samo moja radovednost, ker sem še neopredeljena.

BIANCA

31. mar 2008 16:03

Očitno si še v šolskih klopeh. Jaz bi rekla oboje. Po mojem mnenju pa je študij naravoslovja veliko težji od družboslovja. Povem iz svoje izkušnje.Študirala sem na "obeh vejah". Naravoslovje zahteva veliko discipline in natančnosti, sprotnega dela in znanja, kjer je dva krat dva štiri, brez "nakladanja". Družboslovje pa s svojo širino prinaša veliko svobode, čitanja, razmišljanja. Zahtevnost pa je manjša. Kar spomni se tistih integralov, matrik ali kakšne optične fizike V življenju pa je pomembno predvsem kakšen človek si. Kdo in kaj si. Torej oboje je pomembno. Profesorji vam seveda vsak zase povedo, da je njihov predmet pomemben, ko vse sešteješ, vidiš, da je pomembno vse.

31. mar 2008 16:11

Pomembno je oboje, na srečo smo si ljudje tako različni, da je za vse dobolj izbire. Bi pa rekla, da je naravoslovje morda težje zato, ker se fizike, matematike, kemije in ved, ki iz njih izhajajo, ne da "napiflati" kot večino družboslovnih predmetov. Če ti to leži, je pesem, če ne, ti od določene ravni naprej, ni pomoči. Mislim, da kak rojen naravoslovec še vedno lažje sklempfa skupaj vsaj trojko iz družboslovnega predmeta kot rojen družboslovec enako oceno iz naravoslovnih predmetov. No, so pa izjeme in je nekaterim oboje blizu, ampak sem prepričana, da so v manjšini. Za napredek so pa pomembni vsi, samo z roko v roki gre ta naš svet lahko naprej. Sama sem bila vedno dobra pri naravoslovnih predmetih, bila tik pred študijem farmacije, potem pa totalen obrat v glavi in sem končala med čistimi družboslovci. Ampak je ežoj nekaj povezoval fiziko in kemijo s kuhinjo in kuharicami, pa če dodamo družboslovni vidik naše Kulinarike, je samo še dokaz več, da eni brez drugih ne moremo..... mamamia mamamia

31. mar 2008 16:14

Ubogi otrok, ker imaš profesorje, ki sami niso v intelektualnem razvoju prišli do ene žlahtne stopnje, pa že druge učijo.....Včasih smo temu rekli podveja fahidiotizma (zna samo eno in potem misli, da je tisto nabolj važno). Direktni odgovor: oboje je boljše.... To je drugače en tipično leninovski štos.... takih imamo družboslovci ogromno na zalogi. Namreč, poglej, na tem svetu potrebujemo ljudi s tehničnim in naravoslovnim znanjem in potrebujemo tudi ljudi z družboslovno-humanističnim znanjem. Pa to še ni vse. Tudi osnovni družboslovni profil mora imeti eno temeljno razumevanje tehnike in naravoslovja in obratno. Namreč, v življenju potrebujemo oboje in se moramo naučiti povezovati različne vsebine. Na primer: družboslovec, ki ne bo imel nekega temeljnega razumevanja za to, da so tehnična znanja potrebna bo: - če bo pravnik, zmrznil na prvi gospodarski pogodbi, ki bo vsebovala kakšna izvajalska dela (in takih pogodb je ogormno, od pogodbe za izvajanje popravila strehe naprej....pa vse do gradnje viaduktov, vrtanja tunelov, pa pogodbe o sodelovanju na raziskovalnih projektih ipd ipd ipd) - če bo socilog, bo ob bazičnem nerazumevanju naravoslovja zmrznil ob prvem resnem vprašanju. Ko se bo moral kot socilog opredeliti o npr: raziskavovanju matičnih celic, gojenju gensko sprejemljive hrane (in o takih stvareh se je treba tudi strokovno opredeliti, ne samo kot državljan) In takih primerov ti znam našteti še za vse družboslovne profile... Po drugi strani pa se s podobnimi problemi srečujejo tudi naravoslovci. Evo nekaj navedb: - Arhitekti (okej, tule bi znala precej povedati....) se v šoli učijo mnogo o umetniškosti svojega dela in mnogo premalo o tem, koliko kaj stane. Ko začnejo s svojim poslom in jih naročnik vpraša, koliko bo izvedba stala in kaj se da narediti za toliko in toliko denarja in niti evra več....so pa kar užaljeni - hvala bogu, na drugih faksih v EU jih na to navadijo že v šoli, samo v LJ tega še niso vzeli - Vrhunski naravoslovci so divje suvereni v laboratoriju in takrat, če delajo sami (ali pa, če imajo zraven še kakega asistenta, ki ga lahko malo zaposlijo za opravila, ki se njim samim ne zdijo ravno nobl), ko pa se znajdejo v kakšni večji skupini, ali bog ne daj, na kakšnem sestanku, kjer pa morajo razložiti svoje zahteve, iskati dodaten denar za svoje raziskave - tam pa zmrznejo, če nimajo znanj iz razumevanja trga, če ne prepoznajo posameznih interesov, če ne vedo, da tisti, ki jih podpira na hodniku, jih ne bo nikoli podprl tudi za mizo, ko smo na sestanku itd itd itd... In spet znam takih primerov za večino naravoslovnih profilov.... Skratka, ključ je v povezovanju in ne v izključevanju. A zdaj razumeš, zakaj je oboje boljše? In res se mi smisliš, da ti tega niso razložili profesorji (pa bogpomagaj, KDO VSE danes uči otroke). Finta o tem, da se spodbuja vpis v naravoslovne fakultete - to je v osnovi politični umislek prejšnjega minstra za znanost. Ki je bil naravoslovec (kar je okej) z izjemno odsotnostjo razumevanja česarkoli, kar je dišalo po družbenih dogajanjih (kar je cokla za čisto vsakega, tudi za ministra v desničarski vladi). Namreč, če spodbujaš vpis v naravoslovne fakse, potem je treba paralelno delati tudi vzpodbude za to, da bodo ti naravoslovni faksi kaj počeli - v smislu, da se dobro plača tiste, ki so sedaj tam (da ne bodo vsi pobegnili v Cambridge), da imajo ljudje ene normalne pogoje za delo. Pa ne samo to, če se spodbuja vpis na naravoslovne fakse, potem bi morali imeti tudi vzpodbujen del produkcije teh faksov - v smislu tega, da imajo faksi več raziskovalnega dela za potrebe industrije - pa ne, ta del se pa istočasno krči... Z drugimi besedami, če se forsira naravoslovje, mora biti zadaj družboslovni premislek o tem, kakšne cilje s tem zasledujemo in kako jih bomo dosegli. Skratka je ena dialektična povezava med družboslovjem in naravoslovjem in vedno deluje. Sploh je dialektika d best. Glede tvoje "neopredeljenosti", oziroma, ne veš, kaj bi šla študirati ali nekaj od tega....Takole ti povem. Fino premisli, kaj te zanima, vpiši, marljivo delaj. Enkrat lahko tudi fulaš in naslednje leto vpišeš kaj ddrugega. Ampak karkoli boš vpisala, delaj marljivo in če ne bo šlo, povej takoj. Ne tega malo prikrivati doma. Upam, da si ti ena pridna punca, ampak se vedno spomnim enega kupa bleferjev, ki so od svojih staršev pulili težko zaslužen denar za šolanje, indeksa pa niso nikoli pokazali, ker notri preprosto nič ni pisalo.... Karkoli boš vpisala, delaj marljivo in se že med faksom nauči spromovirati samo sebe. Druži se s profesroji, vprašaj kaj, pokaži nek interes....Ker če se človek ne nauči spromovirati samega sebe že v času študija, bo imel itak težave z iskanjem zaposlitve, pa je čisto vseeno, ali je družboslovec ali naravoslovec. Torej, vpiši tisto kar se zanima, delaj marljivo, izkaži se in naj te tudi drugi prepoznajo in potem boš s to energijo dobila eno korketno zaposlitev. Če pa nimaš marljivosti in volje za samopromocijo, ti pa itak tudi hiperdobre ocene iz naravoslovja/družboslovja ne bodo prav dosti pomagale. Vendelina jr.

31. mar 2008 16:16

Darling, jaz sem bila zelo dobra, da ne rečem izvrstna v kemiji in matematiki in moja izbira družboslovja je zelo užalostial profesorico kemije..... Sociologi pa itak morajo znati matematiko, ker imajo ogromno empiričnega dela in raziskav in statistične metode razvrščanja so en težek selekciji izpit.... Vendelina jr.

31. mar 2008 16:50

Ej, Vendelina...moj sin se jeseni odpravlja študirat - izrazito družbosloven tip - ampak ne morem si predstavljati, da bi ga vztrajno financirala, če po doglednem času v indeksu ne bi pisalo nič....

Vsekakor sama pri sebi, nekje skrito, dopuščam kakšen kiks, v nedogled se pač ne bi pustila "molzt"...

Sicer velikokrat drži tisto, da se zarečenega kruha največ poje, ampak v tem trenutku moje dete nič kaj preveč izkoriščevalsko ne deluje - no ja, vsaj kar se financ tiče....in upam, da bo tako tudi ostalo...

Se pa povsem strinjam s tem, da so zadeve več ali manj prepletene in jih ne moremo obravnavat strogo ločeno.....

 

Lep dan vsem skupaj

rrr

31. mar 2008 17:16

Ja, saj je pri vseh profesorjih enako. To se mi zdi še bolj očitno sedaj, ko sem v gimnaziji, saj si vsak profesor želi, da bi dijake navdušil za svoj predmet, ki je, po njegovem prepričanju, najbolši (drugače ga verjetno sploh ne bi poučeval a ne?). Sama tudi (še) nisem odločena glede naravoslovja/družboslovja. Še lani sem želela iti študirati biologijo (oz. sem malce premišljevala o tem..za resne odločitve imam še dovolj časa :P), zdaj pa imam že resne pomisleke. Dobila sem namreč profesorico, ki je zelo predana svojemu delu (baje naj bi bile njene učne une na enakem nivoju kot na faksu :P) in nekako se ti biologija zdi nekaj zelo zakompliciranega (ja, na faksu je verjetno še težje..ampak vseeno, da se v 1. letniku učiš (enako podrobno) stvari, ki se jih učijo v 1. letniku na medicini (in jih druge gimnazije niti ne obravnavajo), je pa malo preveč). ..malo sem zašla. No, kot sem že omenila, se še iščem, vendar mislim, da me bo pot zanesla v bolj družboslovne vode. sicer pa..pustimo se presenetiti, pot do faksa je še kar dolga Sporočilo je spremenil(a) fleur dne 31. mar 2008 17:19:04

31. mar 2008 18:10

Jaz bi pa tako rekla: Bianca, v tvojem pisanju sem začutila eno hudo posplošitev. Nikakor ne verjamem, da bi VSI profesorji tako govorili. Da bi VSI profesorji naravoslovnih predmetov zaničevali družboslovne in VSI družboslovni se enako vedli do naravoslovnih. Verjamem pa, da si VSAK srednješolski učitelj želi, da bi dijaki vzljubili njegov predmet mogoče iz tiste romantične vznesenosti, ki je njih same vodila k izbiri poklica. Noben ne pričakuje, da bi pa zdaj polovica generacije se usmerila ravno na študij, ki ga je sam izbral, želijo (želimo) pa si, da bi tisti predmet dijaki imeli radi, radi hodili k uram in predvsem potrpeli, ko je treba kaj tudi narediti za uspeh. Tako pač je. Pa še nekaj je: v vseh poklicih je nekaj tekmovalnosti. Tudi v učiteljskem. Če ti uspe dijake dovolj pritegniti k predmetu, je večja verjetnost, da bodo ta predmet izbrali za maturo in posledično se vpisali na študij, ki je soroden temu predmetu. Za učitelja je to lahko neke vrste samopotrditev, da je dober učitelj. Sedaj je veliko govora o "medpredmetnem povezovanju" in tu nastajajo krasna raziskovalna dela dijakov, ki pa združujejo na pogled popolnoma različne vede: fizika, zgodovina. Kemija, športna vzgoja. Biologija, geografija. Kemija, sociologija. Pa še bi lahko naštevala, te so mi padle prve na pamet. Vidi se, da je za uspešno delo potrebno SODELOVANJE med družb. in narav. vedami in tudi srednješolski učitelji se tega zavedajo (mo). Vendelina jr. je podala nekaj krasnih primerov, kjer se vidi, da je sodelovanje res pomembno. Aja, še to: sama sem delala maturo iz dveh na videz popolnoma različnih predmetov: kemije in psihologije. Profesorji so čudno gledali, kakšna je to kombinacija, meni pa zdaj v službi še kako prav pride ... Fleur, tebi bi pa rekla tole: primerjave med šolami so lahko varljive. Poglej učni načrt, dostopen je preko spleta, in preveri, če res vaša prof. pretirava. Če te biologija zanima, se za to smer odloči in če imate res zahtevno profesorico že sedaj, ti to lahko samo koristi. Pomisli, koliko časa lahko potem prihraniš na faksu, če imaš tako dobro podlago iz gimnazije! Še kaj bi lahko napisala, a bodi zaenkrat dovolj. Atina

31. mar 2008 18:38

 

Razumem tvoje vprašanje, ki očitno kaže, da si na obeh straneh "dobra", kot se reče, in zato v zadregi, kam naprej. Če bi bila izrazito enostransko usmerjena, sploh ne bi razmišljala, kam sodiš!

Jaz sicer prisegam na naravoslovje.

 Po mojem mnenju ti da širši pogled na stvari in predvsem je bolj praktično. Lažje ga uporabiš tudi v vsakdanjem življenju, ko lahko npr. argumentirano razmišljaš  o tem, kaj se dogaja z živili pri kuhanju  - če ti je blizu kulinarika. Ali pa o vremenu, vrtu, športu ali o katerikoli vsakdanji aktivnosti. Laže se odločiš v vsakdanjih vprašanjih, npr. ali kupiti najnovejšo aparaturo za detoksificiranje telesa ali najnovejši zdravilski pripravek itd. Omogoča ti, da nekaj novega ustvariš, odkriješ, razložiš; družboslovci pa v glavnem raziskujejo obstoječe stanje oz. razlagajo probleme "za nazaj". Žal, sploh v naši sedanji družbi, v glavnem "nakladajo". Pa prosim, ne udarite takoj po meni, tole ni mišljeno kot žalitev za vse tiste družboslovce, ki imajo sposobnost in možnost kvalitetno delati v svojem poklicu. Se mi pa zdi, da je takšnih žal manjšina; deloma zato, ker je primernih delovnih mest malo, deloma pa zato, ker je še v naših študentskih letih veljalo, da so šli najbolj " brihtni" povečini na naravoslovje, tisti, ki jim ni šlo najbolje, so se pa šlepali nekje na družboslovju. Naj mi spet oprostijo tisti, ki so se za te poklice odločili "po pameti in po srcu" - sama poznam obojne, in žal so imeli " ta dobri" ponavadi probleme z želeno zaposlitvijo, "ta leni" pa že ves čas dobro uspevajo. Skratka, naša družbena klima se mi zaenkrat še vedno ne zdi naklonjena kvalitetnemu družboslovnemu delu.

Sicer pa se mi z leti vedno bolj dozdeva, da je "veselje" do poklica manj pomembno, sploh če ne čutiš neke "poklicanosti" za točno določeno delo.

Bolj pomembno je, kje lahko pričakuješ možnosti za primerno zaposlitev, kje, s kom in kako boš študirala, še bolj pa, kje in kaj boš delala. Npr. če se z veseljem učiš fiziko, še ne pomeni, da boš zadovoljna, če boš nato pristala za katedrom in poskušala v trde buče spraviti kaj fizikalnega znanja. Če te zanima kemija ali npr. farmacija, morda ne boš zadovolja z delom kot "trgovski potnik za zdravila". Če te fascinira delovanje človeškega telesa, še ni rečeno, da boš dobra v zdravstvu. Itd itd. Posksu torej razmišljati o delu, kakršnega si  želiš, in ne o štiudiju.

Ne pozabi na "drobnjarije". Za življenje je lahko bistvenega pomena, ali boš imela službo blizu doma ali  boš dve uri na dan stala v kolonah, ali boš delala samo dopoldne ali tudi ob praznikih in dežurstvih, ja, celo to, kdaj boš morala zjutraj vstat... Pa seveda, ali boš morala delati v timu ali samostojno, ali imaš že kakšno družinsko tradicijo itd.

Poskušaj torej načrtovati naprej, saj - ker si očitno uspešna na več področjih - lahko z nekaj truda končaš katerikoli faks in tudi najdeš zadovoljstvo in izziv v kateremkoli poklicu. Predvsem se pa strinjam z Vendelino:

 

Vendelina jr. je napisal/a:

Karkoli boš vpisala, delaj marljivo in se že med faksom nauči spromovirati samo sebe. Druži se s profesroji, vprašaj kaj, pokaži nek interes....Ker če se človek ne nauči spromovirati samega sebe že v času študija, bo imel itak težave z iskanjem zaposlitve, pa je čisto vseeno, ali je družboslovec ali naravoslovec. Torej, vpiši tisto kar se zanima, delaj marljivo, izkaži se in naj te tudi drugi prepoznajo in potem boš s to energijo dobila eno korketno zaposlitev. Če pa nimaš marljivosti in volje za samopromocijo, ti pa itak tudi hiperdobre ocene iz naravoslovja/družboslovja ne bodo prav dosti pomagale. Vendelina jr.

No ja, tudi glede ostalega se strinjam z Vendelino in mamamio - na kratko: obe vrsti "homo sapiensa" sta potrebni!

Nasja

Sporočilo je spremenil(a) Nasja dne 31. mar 2008 19:07:18

31. mar 2008 18:47

Vendelina jr. je napisal/a:

Ubogi otrok, ker imaš profesorje, ki sami niso v intelektualnem razvoju prišli do ene žlahtne stopnje, pa že druge učijo.....Včasih smo temu rekli podveja fahidiotizma (zna samo eno in potem misli, da je tisto nabolj važno).Vendelina jr.

Se spomniš slavnega Butalskega reka. "Če nič ne bo znal, bo pa druge učil!" Na žalost je po dosti šolah tako... Idealen profesor bi moral znati mladega človeka zmotivirati, da SAM najde, tisto najboljše v sebi, stvar, kjer se najde in mu je v veselje in kjer se počuti suveren. Le tako izbira študija ni neka mučna odločitev, ki jo je pač "mus" opraviti. mamaF - Mojca

31. mar 2008 19:32

Idelane mame ni, idelanega kuharja ni, zakaj torej pričakovati idelanega učitelja? Idelanega za vsakega od 200, 300 dijakov hkrati, ki jih poučuje vsako leto, pa vsako leto vsaj 1/4 do 1/3 drugih. Saj bi se dijakom zmešalo, če bi jih učilo 13 idelanih učiteljev. Učitelji so samo ljudje, kot mame in kuharji.

BIANCA, tudi jaz ne verjamem, da je tako zelo črno-belo vse. Bi bil pa res čuden (da ne rečem slab) tisti učitelj, ki bi svoj predmet, svojo stroko, svoje področje, v nič deval, druge pa hvalil. Si pomislila na to?

Čisto normalno je, da skozi dozorevanje v srednji šoli menjaš zanimanje, ker pač spoznavaš marsikaj, za kar prej sploh nisi vedela, da obstaja. Pa tudi ti se spreminjaš. Ravno znanje biologije ti bo dalo tule (pa sociologije, psihologije, ki ju pa v rednem gimnazijskem programu spoznaš komaj v najbolj grobih obrisih, četudi ju vzameš - obeh hkrati tako ali tako ne moreš - kot izbirna maturitetna predmeta, če ju ne, ps sploh) veliko odgovorov.

Ja, biologija se zdi težka, če je obravnavana tako, da je bistvo v memoriranju podatkov, ki niso osmišljeni, če ni rdeče niti v vsebini, če ni (ali je premalo) povezana z vsakdanjim življenjem. Mitoza in vrenje se pač ne odvijata samo v učbenikih ampak tudi v vsakdanjem življenju. Predvsem tam.

Vedno in povsod je pa tako, da je potrebno narediti marsikaj, tudi veliko tistega, kar ti ni ljubo. Ampak, o tem je že prej dosti napisanega.

Dileme torej ni. Oboje, naravoslovje in družboslovje, pa jeziki, posebej in sploh materni, športna vzgoja, likovna umetnost, glasba,......karkoli. Vse je tisto, kar te dopolnjuje. Čisto vse. Aja, ker matematike še nismo omenili, tudi ta.

Uživaj, zdaj, ker nikoli več ne boš v teh letih, nikoli več ne boš v srednji šoli. Škoda je zamuditi nekaj, kar se ti ponuja.

Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat" ne mudi! Lenega čaka strgan rokav, pal"ca beraška, prazen bokal.

Jaz bi prazen bokal tule vzela kot metaforo za bokla znanja.

(ps: Valentin Vodnik je bil, seveda)

rimljanka - zasebno mnenje