| urssa je napisal/a: |
| Tistih štirikrat kot sem do sedaj pekla potico, sem zavito kar lepo prijela, pa dala v pekač. Malo bolj nežno, ampak je šlo čisto vredu. Če pa ne gre drugače pa pekač zvrnem na stran, da mi je ni treba toliko v višino nosit.
pa tud če mal orehov vn pogleda ni panike :)
Sem pa naletela na eno težavo... Imam teflonski model za potice, je tak bolj globok pa z luknjo na sredi. Pa se mi je potica popolnoma spekla, povsod je bla lepa, samo v luknji je bila še malo nepečena. Tega res ne razumem... Mogoče bi jo lahko pekla še 10 minut več (že tko sem jo uro in 15), če bi pa še dalj bi se mi pa zažgala, tam bi bila pa še vedno pocasta...
Dvomim, da imam premajhen pekač, ker ko vzhaja jo je ravno do vrha.
Aja, delala sem pa nočno potico, če je kaj važno...
Urša |
Imam tudi jaz en tak pekač in glej ga zlomka res se v sredini noče speči, ne marmorni kolač in ne potica. Tako, da sedaj uporabljam glinaste, imam kar štiri, vsakega druge velikosti. Eden je tako velik, da gre še komaj v pečico. Jaz si pri prestavljanju v pekač ponavadi pomagam s prtom, testo vedno valjam na prtu, ne glede ali gre za potico ali pa štrudelj. Sem se navadila in razvaljam čez celo mizo, tako dobim eno samo dolgo štuco, ki jo nato s pomočjo prta prestavim in poravnam v pekaču. Pri potici je zato manj krajcev in pri študlu tudi. Testo za potico vedno razvaljam zelo tanko, včasih se mi zgodi, da imam skoraj samo filo.
O poticah bi se dalo veliko povedati, a kdaj drugič.
Nena sočustvujem, meni se je to zgodilo kar dvakrat, ko sem želela potico dat v pečico. Tako, da sem kupila kar nov štedilnik, starega sem dala mami, ki ga še danes po več letih z uspehom uporablja. Doslej ji še ni zatajil, res pa je, da mi je mož takrat generalno obnovil pečico.
lipa1