Zanimivo, da skoraj vsak nekoga išče. Tudi jaz iščem prijateljico s katero sva prijateljevali od 1. do 6. razreda, potem pa se je preselila v Ljubljano. Do osamosvojitve sva si še pisali, se klicali, potem pa je dobesedno izginila. Najina očeta sta bila oficirja (JLA), njena starša druge narodnosti in predvidevam, da so zapustili Slovenijo... Pisma, ki sem jih še nekajkrat poslala, so se vrnila.
Si pa vedno mislim, da če bi želela, bi mi ona pisala na moj, stari naslov in bi se spet našli...
Upanje umre zadnje, mogoče nekega dne...