Hujšanje

25. jul 2008 14:19

Mene tudi nekako moti ponedeljkarstvo. Pravzaprav že danes začenjam z novim načinom - no, ne z groznim pompom in zaklepanjem hladilnika, bolj z zamenjavo mesnega dela kosila z zelenjavnim delom. Malica v službi je bila še pod vplivom ribe in žemlje, to sem imela pripravljeno že od včeraj, postopoma pa bom do ponedeljka že malo bolj "not padla".

Titta

30. jul 2008 12:09

Sreda je! Dva dneva sta bila malo bolj skromna pri hrani. Včeraj sem skuhala gromozansko skledo zeljne juhe (saj veste, tisti recept za tovrstno krasno dieto).

Vsake toliko malo pojem (sem v službi); ni mi hudo, nisem lačna, tudi nekih velikih oči nimam za kaj drugega.

Se kar dobro držim. Tehtanje bo na vrsti popoldan. In seveda čez nekaj časa spet poročam, kako in kaj. Aja, počutje je fino in zelo dobro. Brez glavobola in nervoze.Celo neke vrste delovni elan se stopnjuje.

Titta

30. jul 2008 13:16

Zanimiva tema. Pri vsaki stvari je pomembno tudi to, da te nekdo spodbuja, zato vse "sotrpinke" kar pogumno. Tudi sama trenutno pazim na prehrano in se malo že pozna, vsaj po počutju. Poskušam, da ne bi več jedla ob 23-ih in mi 2 tedna bolj ali manj uspeva. Zanimivo pa je seveda deliti izkušnje tudi z drugimi. Sama pazim predvsem pri sladkarijah, da ne zmažem velike čokolade na enkrat. ;) špelči

30. jul 2008 18:44

Punce, jaz sem pa na enotedenskem postu. Prvi dan je bil uvajalni (lahka hrana, manjši obroki), sledi 5 postnih dni (samo tekočina, poleg čajev in vode še svež sadni sok in zelenjavna juha - precejena). Potem še dva zaključna dneva, kjer ješ samo sadje, zelenjavo in kakšno žitarico.

Če sem poštena, je bila glavni razlog za post - želja, izgubiti 3 kg. Pa oklestiti malo celulita, pa razbremeniti telo strupov. Danes je 5. dan postenja, počutim se FENOMENALNO, lačna sploh nisem, tehtnica pa kaže že 3,5 kg manj! Zavedam se, da je to tudi posledica praznega črevesja in želodca, ampak ene dve kilci pa sta že realni!

Spet lahko z veseljem oblečem prav vsako oblačilo v omari, kar me je prej morilo prav tako kot tebe, titta.

 

 

jasna

30. jul 2008 18:59

 To je stvar, ki velikokrat manjka in seveda-kje drugje kot tukaj - najdem ljudi, ki delijo mnenja in si dajejo vzpodbude. Nič mi ni nerodno, da sem pred vsemi priznala, da imam malce preveč špehca. Vesela sem, da delim z vami vsemi to, kar drugače pogledam in razmišljam samo za vrati kopalnice...

Titta

30. jul 2008 20:06

Jasna, pa kako sploh lahko delaš, če nič ne ješ? Jaz včasih zaradi narave dela preskočim malico v službi, pa sem proti koncu že ves izmozgan, kar tresem se, pa brez moči...Sicer imam dokaj fizično delo, pa ne ravno neko gradbeništvo, ampak pomojem tudi za računalnikom nebi dolgo zdržal... Pa še siten bi bil. Siten z veliko začetnico Lp, Peter peter

30. jul 2008 21:11

Titta, res je lažje, točno tako, kot si napisala!

 

Ibiza, ravno o tem sem razmišljala... Ne boš verjel, po navadi zajtrkujem okrog devetih in ob enih sem lačna kot volk! Pa še kakšno jabolko (ali čokoladko) pojem vmes. Tako da je ta post očitno res v glavi. Sploh nisem lačna! No, mogoče sem bila malo prvi dan, ampak vseeno ne tako, da bi se kar tresla... In da bom Sitna, sem tudi jaz doma vsem napovedala , no, pa ni iz te sitnobe nič! Samo fajn občutek, res, neverjetno.

jasna

30. jul 2008 21:20

Titta, kako pa izgleda ta tvoj način prehranjevanja? Ga prilagajaš sproti ali imaš točno določeno, kdaj lahko daš kaj v usta? Zanima me zato, ker sem jaz že velikokrat v želji oklestiti tiste tri kilce zjutraj začela s sadnim dnevom, čez dan preklopila na sadno zelenjavnega, proti večeru pa sestradana na sadno zelenjavno čokoladnega... Če nimam trdnega načrta, pri meni stvari splavajo po vodi.

Mogoče mi ravno zato post uspeva, ker sploh ne zapadem v skušnjavo. Nič hrane in pika.

jasna

31. jul 2008 10:14

Rada jem in vse mi je dobro. Tudi se mi redkokdaj zgodi, da bi bilo tako daleč, da bi rekla: ne morem več. Kar naprej nekaj papam.

No, najprej sem v ponedeljek in torek prešla na sadje v dopoldanskem času, za kosilo sem pojedla čisto majčkeno kumaric v omaki. V torek tudi tako s tem, da sem si po službi naredila samo paradižnikovo solato.

Potem sem odšla v nabavo za zeljno juho po tistem receptu. In sem skuhala ogromen pisker.

Sedaj imam na sporedu le-to. V neomejenih količinah, doma si celo malo spasiram, da je vsaj izgled malo drugačen. Ne gledam na uro in jem, ko grem mimo juhe po nekaj žlic. In nisem lačna.

V glavi sem si poštimala, da je do nadaljnjega na dnevnem redu juha in nič drugega in ni mi težko. Nekako bi rekla, da sem si sprogramirala zaenkrat ta način prehranjevanja.

Včeraj zvečer je bila mala skušnjava in bi z veseljem en kos klobasice pa sem si zrezala velik paradižnik, malce posolila in veste, da ga skoraj nisem mogla celega pojest.

Titta

31. jul 2008 11:55

Bravo, titta, pridna si!

A mi napišeš recept za zeljno juho, prosim, mogoče mi bo pa kdaj prav prišel. Slišala sem veliko dobrega o tej čudežni juhi, enkrat sem jo celo probala skuhat, pa je bila tako , da sem jo kar v stranišče zlila.

 

Drugače sem pa danes zadnji dan na postu, jutri začnem s krepčilnim dnevom (se pravi hrana po pameti). Čutim, da je telo naredilo svoje in da je pokurilo veliko maščob. To se tudi dobro pozna na mojem telesu , sploh verjet ne morem, da je res... Tako da sem se odločila, da bom tak post izvajala na pol leta, da malo "popucam" grehe. Ker tudi jaz rada jem vse in dobro in nerada puščam na krožniku, raje si dvakrat nadevam, zdaj ko imam Kulinarilo, pa je še toliko lepše

 

Lep dan!

 

jasna