Hujšanje

Punce, ki pravite, da se vam vse takoj obesi in mislite, da obstajo taki in drugačni tipi - je do neke mere res, ampak VELIIIIIIKO vlogo igra gibanje. Sem naredila (neprostovoljno sicer, ampak sem) poizkus: nikoli v življenju nisem imela problemov s kilogrami, tudi v prejšnji nosečnosti se nisem veliko zredila (9kg), zdaj pa sem se v enem mesecu za 4 kile, ker se ne smem gibat, pa ne jem nič več kot prej, prej manj... Ja, je še kak drug razlog, ampak ta razlog tehta komaj 380 gramov, tak da se ni za zgovarjat, pa tudi po hlačah vidim, da so mi tesne tudi drugje. Tak da - verjamite, da je veliko gibanja prava pot! Veri

pozdravljene punce! Ta tema vidim da je že kar nekaj časa odprta, ampak nimam časa vsega skozi prebrati.Stara sem 22 let. Prosim svetujte mi. Moja edina težava je, da dnevno pojem OGROMNO sladkarij in samo zaradi tega imam višjo tel.težo. Kako naj se vsemu temu odpovem???? RAda bi shujšala in vem da bi mi uspelo, če bi le pustila sladkarijo na miru, a nevem kako naj uspem. Mogoče sem res kakšen dan samo na sadju, a potem se drugi dan najem za nazaj in za naprej. Zaradi nihanja tel.teže imam prav tako močne težave s strijami. PROSIM pomagajte mi!!! SRNA

Živjo SRNA! Tudi sama obožujem sladkarije. Če bi lahko, bi živela samo od hrane kot je sladoled, rafaelo, ferrero roche, biskvit... Seveda nažalost to ne gre:(. Tudi sadje ima veliko kalorij, predvsem grozdje, banane in še kaj. Moja mami si je kar dopovedala, da ne mara sladkega in že nekaj let ne je skoraj nobenih sladkarij. Seveda se je težko prepričati, ampak njej je uspelo. Najdi si kakšne nadomestke, jaz imam rada bio večzrnate riževe vaflje. En je kar velik in ima samo cca 20 Kcal. Ne vem kaj tebi ustreza, ampak poišči kakšno alternativo, ne se pa kar odpovedati vsemu, ker bo potem želja samo še večja. Zadnjič sem brez slabe vesti pojedla "pecivo na suho". Spekla sem ga iz posnete skute, rjavega sladkorja in polnozrnate moke. Jabolka in nekaj mletih orehov oziroma maka pa tudi niso takšna reč. Moram reči, da je bilo odlično in želja po sladkem je bila tudi potešena!! Veri, se strinjam, da je gibanje zelo zelo pomembno! Sama pretežem "za zajtrk" 10km, če mi znese še 5 ali 10 km zvečer, vmes pa streljam z lokom. Tako da je gibanja zagotovo dovolj, ampak moram še vedno zelo paziti, kaj jem. Mogoče pa bom, kot praviš, med dojenjem pojedla kakšno kepico sladoleda več in se mi ne bo poznalo ;). LP habibti

habibti je napisal/a:

Veri, se strinjam, da je gibanje zelo zelo pomembno! Sama pretežem "za zajtrk" 10km, če mi znese še 5 ali 10 km zvečer, vmes pa streljam z lokom. Tako da je gibanja zagotovo dovolj, ampak moram še vedno zelo paziti, kaj jem. Mogoče pa bom, kot praviš, med dojenjem pojedla kakšno kepico sladoleda več in se mi ne bo poznalo ;). LP habibti

 

Upam, da tega ne zganjaš vsak dan, ker se ne bo dobro končalo. Govorim iz lastnih izkušenj. In pa telo mora vmes tudi kaj počivati. Odkar tečem s trezno glavo, delam 10 max. 3x tedensko in če že imam prebliske, da moram vsak dan it laufat, grem na tiste vmesne dneve na počasni tek, ki ne traja dalj kot 20 minut.

Loni Makaroni

Ja, tudi sama sem ugotovila, da pretiravanje ni dobro, ker se potem čez dan kar slabo počutim. Zadnja dva dneva sem na primer tekla samo po 5km zjutraj, zvečer pa nič. Treba je poslušati telo, ker drugače si samo škoduješ. No, jutri ob šestih zjutraj pa za en teden odpotujem na svetovno prvenstvo v lokostrelstvu. Tako bo teka malo manj, bo pa hoja po strelišču in živčna vojna:). Držite pesti!! Lahko noč!! habibti

Habibti, bom držala pesti.

 

Sem dala to obdobje skozi, upam, da ne pride nazaj, ampak na koncu se mi je laufanje zagabilo, no, zagabila se mi je tudi hrana, ok, lahko rečem, da sem se zagabila kar sama sebi. Hvala Bogu, tako sem vsaj pristala na realnih tleh in ugotovila, da to nikamor ne pelje. Kaj ti pomaga, če zgledaš kot Kate Moss (ona je za moje pojme tipičen in svetovno znan primer podhranjenosti), ko se pa počutiš kot največji niče na planetu.

Loni Makaroni

Habibti hvala za dobre nasvete! Pri meni je tako, dobim napad "športnih aktivnosti" ki trajajo kakšna 2-3 dni. Tedaj lahko tečem kilometre, veliko kolesarin, doma imam pa še nekaj fitnes naprav in se kar "znorim" na njih. Potem pa pride dan ko nimaš časa, se ti niti ne ljubi več in potem zopet posežeš po grešni čokoladi. :) SRNA

Titta, kje si se zgubila? Jaz počasi končujem svojo dieto. Pri svojih skromnih 157,5cm sem prišla iz 57,5kg na 49. Zdaj pa ne vem, kako naj se lotim normalnega prehranjevanja, da se ne bom spet zredila. Po tolikšnem času diete in gibanja imam občutek, da se bom zredila od vsake hrane, ki jo bom zaužila. Problem je še, ker sem hudo padla in me bolijo rebra, rama in bok in nekaj časa ne smem teči. Upam, da si še naprej pridna! Lep dan! habibti

habibti je napisal/a:

kako naj se lotim normalnega prehranjevanja, da se ne bom spet zredila. Po tolikšnem času diete in gibanja imam občutek, da se bom zredila od vsake hrane, ki jo bom zaužila. Problem je še, ker sem hudo padla in me bolijo rebra, rama in bok in nekaj časa ne smem teči.habibti

Ne, da bi ti privoščila poškodbo, ampak morda vse skupaj niti ni tako slabo, boš imela sedaj čas za razmislek, kako in kaj. Ker ko sem tole tvoje pisanje prebrala, mi že vse skupaj malce diši po odvisnosti - od teka oziroma od rekreacije in strahu, da se boš že samo ob pogledu na kaj dobrega zredila. Sem dala sama to skozi, zato ti to pravim.

Punca, zdravo pamet v roke in bo vse OK. Torej ne vzemi te poškodbe kot kazen, ampak pavzo koristno uporabi za mentalno zdravje. Ker konec koncev se tudi organizem navadi na manjši vnos energije, ampak če boš hotela malo bolj aktivno migati, boš morala tudi malo bolj konkretno (beri kvalitetno) jesti. Tega sem se pa letos končno naučila. In še nečesa, komot sem nekaj dni brez rekreacije, ne bo zaradi tega konec sveta, vage tudi ne bo razneslo ob šoku, pač na take dneve ravno ne jem kaloričnih bomb. Jih prišparam za ta aktivne dneve. Sladoled si pa vseno rpivoščim, ker človek mora imeti tudi mala zadovoljstva.

 

 

Loni Makaroni

Hvala za nasvet! Se popolnoma strinjam. Sem pristaš načela, da je vsaka stvar za nekaj dobra. In to jemljem, kot praviš ti, kot mentalno zdravljenje, počitek, razmislek. Včeraj sem si v Portorožu privoščila morskega psa na žaru in kepico sladoleda. Zdaj bom več časa posvetila učenju, nekaj seveda tudi rekreaciji (ko bom zmogla) in pa zdravi hrani. Sem kupila kuharsko knjigo o čokoladnih jedeh in me čaka tudi preizkušanje teh receptov. Kot si rekla, pamet v roke in bo! habibti