Spomnila sem se na dogodek izpred nekaj let: sin se je še z dvema prijateljema pri nas učil za nek test. Vsi trije so obiskovali tretji letnik športne gimnazije, vsi trije reprezentanti. Moj lokostrelec, drugi dvometerski tenisač, tretji nabit smučar. Na njihovo željo sem jim pripravila za kosilo špagete s polivko iz mletega mesa. Vedela sem da so jedci, zato sem pripravila omako kar iz celega kilograma mešanega mesa (saj omako lahko še pozneje pogrejem sem razmišljala), zraven pa skuhala dva paketa testen in vsako v svoji posodi in skledo zelene solate postavila pred njih. Ko sem videla kako so se stvari lotili, s kakšnim veseljem si ribajo parmezan, s kakšnim užitkom jejo, sem skuhala še pol kilograma testenin. Čez nekaj minut se vrnem v jedilnico. Krožniki prazni, o solati niti sledi, ostalo je mogoče le za kak deciliter omake.
Še dandanes, ko sta dva od teh fantov že sama starša se ob srečanju spomnimo na tiste anormne količine in se od srca nasmejimo.
mejačka