Smeti,smeti,smeti,...

Bankine in cestne robove očistijo komunalci obenem s košnjo, to kar leži po travnikih in njivah je pa "skrb" lastnikov teh zemljišč. Res se marsikdo neprimerno obnaša do okolja, s tem pa tudi do soljudi. Država še za tiste objestne voznike ni sposobna poskrbeti, ki morijo ljudi na cestah, zato ni pričakovati, da bo pametno posegla na to področje. Žal je treba predpostaviti, da vsi ne bodo nikoli toliko ozaveščeni, da bi vse smeti romale v njim namenjene posode in se bo vedno našlo kaj v jarkih ali na travnikih. Kar se tiče čistilnih naprav, deponij in sežigalnic pa sami dobro veste kako je. Gradnjo takih objektov krajani uspešno blokirajo, češ da pri nijih pa tega že ne bo, naj postavijo deponije kje drugje. Kje pa potem takem, saj ni moč najti lokacije, kjer koga ne bi motilo. Če so še v ozadju kakšni politično denarni interesi pa smo tam kjer pač smo. Tolažimo se lahko s tem, da še je naše okolje zmerno onesnaženo, in da tudi na zahodu ni vse tako čisto, kot si nbekateri mislijo. Sicer pa prihaja pomlad in mlada trava bo večino smeti skrila našim očem. Po starem reku "kar ne vidiš ne boli" se bo obcestna higiena hipoma popravila. ati zlati

Se vprašamo tudi, ZA KOM je treba čistiti? Tu je osnovni greh.

hruškabanana je napisal/a:

pri nas doma sva s sestro pač tako vzgojeni da že ves čas ločujeva odpadke... tako sem jaz to navado prenesla k fantu, kjer zdaj živim, ona pa v ljubljano k cimram, kjer študira. moja starša sta se pred par leti preselila v hišo in se jima v enem tednu nabere majhna vrečica smeti, ki sodijo k ostalim odpadkom... to je prav luštno za pogledat in povedat...:) za organske odpadke imata kompost, za plastiko, papir, steklo in pločevino pa dve veliki škatli v garaži, ki jih ko se napolnita pač spraznita na ekoloških otokih... a to ni niti enkrat na teden, kvečjemu na pol meseca ali pa še več.... pri nas se vsaka embalaža po uporabi splahne z vodo, tako da tudi neprijetnega vonja ni. saj včasih se zgodi, da se ti kakšne stvari ne ljubi umiti, pa bi jogurtov lonček najraje kar vrgel v koš. samo jaz bi po tem imela ful slabo vest in bi težko živela sama s sabo...:) tako da jaz to pravzaprav delam sama zase. mi en del možganov ne pusti da bi vrgla jogurtov lonček v navaden smetnjak... :))) sicer pa, če to lahko počne moj fant, ki ima fejst naporno službo in nobenega veselja, da bi po njej še konzerve in jogurtove lončke pomival, lahko to počne čisto vsak. če ne pa naj pride k nam na počitnice za kakšen teden. pri nas noben izgovor ne zaleže:)))) hruškabanana

.........hruškabanana, tukaj imava pa zelo podobno mišljenje. Jaz že kar nekaj časa ločujem odpadke in pri nas na teden napolnimo 2 30-literski vreči za smeti, ki gresta v navadno kanto za smeti, pa še to predvsem zato, ker imamo doma dojenčka. Na tem področju se trudim s tem da kupujem eko plenice, ki so lažje razgradljive, ki jih kombiniram s pralnimi plenicami (racman plenice). Ko to razlagam našim prijateljem me še vedno večina debelo gleda, kot da smo padli z lune..... ...tako misleči smo še vedno neka eksotika, ampak saj veste VZGLED VLEČE in tukaj lahko vsak posameznik največ pripomore. katjushka Sporočilo je spremenil(a) katjushka dne 14. feb 2008 21:27:27

Katjushka pohvala glede plenic. "Moderne" plenice so baje ena težje razgradljivih današnjih odpadkov. Jaz imam tudi ogledane racman plenice, za čas, ko bodo potrebne. Ko sva bila na Finskem (imajo največji procent reciklaže v Evropi), so najini prijatelji ko smo šli na izlet pobirali steklenice po tleh. Prvič, ker pri njih to ni sramota in drugič ker dobijo za to kavcijo v trgovini. Pa niso pri revnih, da bi rabili vsak evro. Prav tako vso možno embalažo ločujejo, pri nas pa v zbiralnike ne smeš met pol plastične embalaže iz gospodinjstva. Kaj pa naj pol z vsem tem? Saj se trudim, ampak vsega pa tudi ne morem kupit postrežno oziroma na kile, pa še za to moraš vzeti plastično vrečko...

Svoje dosedanje življenje sem večinoma preživela v mestu, za katerega so leta trdili, da je najbolj čisto mesto v Sloveniji. Živela sem v bloku z desetimi strankami, stanovalci pa so prišli do ključa od stanovanja z velikim številom prostovoljnega dela. Tako sem že pri treh tednih spančkala na delovišču, mama pa je pripravljala zemljo za sejanje trave. Komunalna služba je odvažala smeti, okrog blokov pa so kosili lastniki, travo pa so nato odpeljali na "ekonomijo", zato, bognasobvarji, v njej ni smelo biti nobenih smeti. Zato najbrž ni čudno, da sem bila najprej prepričana, da ima ekonomija zvezo s kravami, ki so potrebovale tisto travo, po kateri je bilo prepovedano hoditi. V tistih časih so imele zelenice otočke cvetja in tablice z napisi : " Hoja po travi - spodobi se kravi!" Valjda se nisem počutila niti kot tele, ko je bilo treba steči med bele cvetke detelje.

Posledice take gradnje in vzdrževanja so bili takojšnji ukrepi odraslih stanovalcev, ki so " mandatne kazni" izrekali kar na licu mesta. Nekaj fock, vlečenja za ušesa, če je od koga odpadel kak papirček, zato nam manj pogumnim, sploh ni prišlo na misel, da bi razmetavali smeti.

V tistih časih smo zbirali papirčke od bombonov, zlatega ( od lešnikov, kave), si lahko zamenjal za deset navadnih. V ta namen smo cele dneve preiskovali koše za smeti in imam v spominu, da je bil papirček od bombonov, ki si ga našel na tleh, pravo veselje. V primerjavi z brskanjem po košu za smeti, v katerih so bili jabolčni ogrizki, polni mravelj rdečk.

Že zelo zgodaj smo tudi otrroci sodelovali pri urejanju okolice hiše, ki je bila tudi tekmovalnega značaja. Z vstopm v šolo, ki je bila stara nekaj mesecev, sem stopila v okolje, ki ga je urejal hišnik, ki smo se ga bali kot hudič križa. Še danes se mi zdi, da je živel samo za tiste pol ure, ko je visel na ograji in z ostrim očesom opazoval, če bo šel kdo šel po stopnicah brez copat. Pa kaj ga je pravzaprav brigalo, če hodim v štramplih, če sem pozabila copate. Ko smo zasedali šolsko dvorišče in igrišče, je bil vedno v bližini. Za nami ni nikoli pospravljal, saj smo v strahu pred njegovo piščalko pobrali vse, do zadnjega papirčka.

Hodili smo tudi na izlete, kjer so učiteljice venomer ponavljale, da živimo v najbolj čistem mestu in da moramo vsi skrbeti za snago.

Ko se je stalil sneg, ki je nekoč dolgo ležal in  se je pokazalo sonce, smo vsi šolarji odšli po mestu, z vrečami, in nabirali smeti. Vem, da  je bilo smeti vsako  leto več, sploh potem, ko so se pojavile rdeče-modre Namske vrečke. V srednji šoli smo lazili po mestu in brezskrbno stopali po mehkih travnikih in skrivaj opazovali  predvsem tiste fante iz višijih letnikov, če tista tisočica pobov iz druge srednje šole že ni zagotavljala zadostne kadrovske baze. Pravzaprav še danes ne vem, zakaj so nas gnali na različne lokacije, da smo se bolj malo srečevali.

Še zelo mlade, tam v petem razredu, so nas poslali na delovišča, kjer smo običajno planirali kako zemljo, ki so jo zasejali s travo, tam, v prvem letniku smo kopali napeljavo za smučarsko vlečnico, štirinajst dni sem spala v šotorih sredi mesta, ker smo cele dni urejali okolico.

Moja generacija je šla že zdavnaj v klas. Prišli so novi meščani, ki te čudne navezanosti na smeti staroselcev sploh ne razumejo. Poleg pasjih iztrebkov in španskih polžev, ki se hranijo z njimi, je povečanje števila ljudi in embalaže itudi iz našega mesta naredilo smetišče.

Ampak moja vzgoja je imela svoj učinek. Če vpričo mene otrok odvrže  smeti na tla, ali če to stori nadut meščan, ki mu tradicija mesta ni sveta, potem se  v meni prebudijo spomini na vse žulje, pobrane smeti in takrat postanem zajedljiva gospa. Če imam dober dan, demonstrativno in ob primernem komentarju poberem pravkar odvrženo embalažo, jo dvignem visoko v zrak  in jo demonstrativno odnesem v smetnjak. Včasih mi kdo od frocov pokaže jezik, kdo od storilcev goflja, večini pa je precej nerodno.

Problem pa je, da se čedalje težje pripogibam, na visokih petah je pri moji fizični kondiciji včasih  skoraj nemogoče. Takrat pa samo šimfam...

Jim bom že dala svinjati naše čisto mesto. Toliko o "cvetočih" travnikih.

F r i n a

Jaz pa sem zadnjič, ko sem čakala pred prehodom za pešče in je možak mojih let vrgel ne vem že kakšno smet na tla mirno rekla: "Gospod, tole vam je padlo na tla.", pa je pobral brez komentarja. So pa v bližini mojega doma zgradili pred nekaj leti nove "socialne" bloke in ker je tam luštno igrišlče z našim najmlajšim vsake toliko časa zaideva tja. Tamkajšni prebivalci so gotovo prepričani, da sem čistilka, saj mi tisti papirčki tako gredo na živce, da jih pobiram in naš 4 letnik mi veselo pomaga. Pravzaprav imam probleme z njim, ker se on rad gre smetarja in bi tako vsepovsod najraje pobiral smeti. Zgledi vlečejo in začne se pri otrocih. Doga doga