Mediji so krivi za anoreksijo in bulimijo med mladimi

Mediji morda pripomorejo k temu, vrednote pa otrokom v prvi vrsti daje družina. Kolikor ta bolje funkcionira, toliko manj lahko mediji vplivajo na samopodobo mladih.

To je tako, kot če bi krivdo za nevzgojene otroke valili samo na šolo. Starši vzgjamo, šola pa uči. Sodelovanje obeh daje rezultate. Še vedno pa sem prepričana, da so posledice težje, če odpovedo starši. Ker vse se začne in konča v družini oziroma z odnosom staršev (ali starša do otroka - veliko otrok raste samo ob enem staršu, pa nimajo težav z anoreksijo, bulimijo ali s čemerkoli drugim, kar danes pesti mlade).

 

Mamamia

mamamia

Absolutno!

Pa ne le modne revije in velike hiše mode, za katere menimo, da nosijo zastavo. Že vsako najmanjše reklamno sporočilo nam posredujejo  dekleta, ki imajo idealne mere, zobe kot narisane, kožo kot porcelan........Kdo bi potem ne bil čisto majčkeno v depresiji????Čisto nehote se primerjamo z nekimi ljudmi, ki so verjetno "računalniško doterani" za na ekran, v bistvu pa na ulici popolnoma povprečni.  Sprašujem se, ali je to v človeku tisti prastari zapis, da samo najboljši in najmočnejši ostanejo in se zato vedno želimo izenačiti z nekimi idoli? Škoda je le, da so v današnjem času idoli zašli na krivo pot in niso več močne in karizmatične osebnosti ampak neki novi trend lepote v obliki shirancev...

Nenazadnje pa krivim za nepravilnosti pri predstavi lepote še globalizacijo.  Ljudje (v veliki večini torej mladina) se primerja z isto starostno skupino nekje na drugem koncu sveta. Saj vendar ni logike; rdeča nit je le v radoživosti in razposajenosti tovrstnih skupin, način življenja, prehranjevanja in dela pa naredi razliko in primerjava je težka, kopiranje pa Sizifovo delo, ki se potem sprevrže v bolezenska stanja.

(da pojasnim: predstavljajte si tip človeka iz južne Amerike, dekleta. Obline na pravem mestu in niti niso videti debele. Evropejke oziroma severnjakinje so drugačne. In potem si te na severu dajo vsadke spredaj pa zadaj, pa stradajo in potem? No, to sem hotela povedati s tem,da primerjava ni vedno na mestu, čeprav gre za iste starostne skupine kjerkoli po svetu).

titta=

<http://www.youtube.com/watch?v=iYhCn0jf46U> Človeka glede na zgornji video res mika, da bi pripisal motnje hranjenja medijem. Pa je resnica daleč od tega - pri bulimiji in anoreksiji gre za hudo kompleksne psihične motnje, v ospredju so tako imenovane control issues (občutek pomanjkanja nadzora nad lastnim telesom in okoljem), v genezi motenj so pa tako prepleteni genetski, nevrobiološki, psihološki in socialni dejavniki, da je težko povedati, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Spadajo v široko paleto tako imenovanih borderline osebnostnih motenj, ki dandanes komplicirajo življenje svojim imetnikom, zlasti pa psihiatrom in psihologom. Vsem, ki jih zanima kaj več o borderline stanjih in patološkem narcizmu, nadvse priporočam knjigo Slavoja Žižka Jezik, ideologija, Slovenci - od tam naprej si bo tisti, ki ga bo zadeva zares zagrabila, znal poiskati primerno literaturo kar sam. Je zanimivo. Cesarica Sissi, ki je bila v 19. stoletju tisto, čemur bi dandanes rekli pop-ikona, je bila zelo tipičen primer anoreksične ženske, pa takrat o množičnih medijih še ni bilo govora - s control issues se je pa mlada vladarica morala spopadat od rane mladosti. Mediji so lahko, kot se učimo v trenutni slovenski politiki, primerno žrtveno jagnje in sredstvo za preusmerjanje pozornosti, krivde nasploh za družbene pojave jim pa, če imamo kaj pameti, ne pripisujemo - kot tudi ne razbijamo zrcala, ki nam kaže škilavost ali mozolje ali gube. lp, proxima

V času habsburžanov morda medijev ni bilo, so pa vseeno obstajali pritiski okolice. Lepe obleke, čudovite pričeske, gospe so morale biti v pasu tako ozke, da lahko samo gledaš. Ja, pomagale so si s stezniki. Toda. Ali ni to velika muka? In zato se je verjetno nemalokatera ženska obremenjevala zaradi svojega videza in je glede tega želela kaj ukreniti. No ja, pustimo zdaj to. Sama osebno menim, da na človeka neznansko vpliva okolica. V to pa ne spadajo le mediji, temveč tudi ljudje, predvsem sovrstniki. Če nisi dovolj samozavesten in trden v sebi, kar, po pravici povedano, večina mladih ni (oz. nismo), te lahko potre in se te dotakne vsaka malenkost. Ko vidiš čudovito žensko/punco, z neverjetno postavo, oblinami na pravem mestu, vso veselo in srečno medtem ko se sprehaja z neverjetnim fantom morda lahko začneš razmišljati, da ima to kar ima zaradi njenega videza. Pa ne le fanta, tudi prijatelje, denar itd. In potem želiš biti tudi sam tak. Popoln. fleur

Jaz pa menim, da se večina ljudi zgleduje po dejanjih, stanjih in še marsičem, kar vidijo na TV, internetu, tiskanih izdajah, itd... Ne gre samo za bulimijo, anoreksijo, ampak tudi za druge grozote, kot npr.: množični pokoli, nastavljanje eksplozivnih teles,... Saj ne rečem, obveščeni moramo biti. Vendarle pa marsikdo dobi idejo ravno s TV-ja. Če ne more biti v središču pozornosti (beri slaven) s pozitivnimi gestami, potem se loti takšnih groz. Da ne govorim o nerealnem svetu v limonadah: ljudje gledajo ves blišč, ki ga živijo igralci v nekem namišljenem svetu, brez trdega dela in odrekanja in ga potem želijo udejanjit v svojem (pravem) svetu. Pri nas je seveda to možno samo na kredit. Na žalost. Tako da, ja. Strinjam se, da mediji sigurno prispevajo k večji razširjenosti (tudi) bulimije in anoreksije.

Za anoreksično ali bulimično obolenje je potrebno veliko več kot medijsko posiljevanje ali pritisk okolice. Stabilna, psihično zdrava oseba, pritiskom okolice ne naseda, v najslabšem primeru čuti nezadovoljstvo z lastnim izgledom. Gre za splet številnih dejavnikov kot je napisala Proxima. Z njenim postom se sicer v večini strinjam, čeprav menim, da ta dva obolenja ne spadata v skupino borderline motenj. Razlika je predvsem v tem, da se borderline motnje zdravi z zdravili in da gre v tem primeru za motnje v hudem nihanju razpoloženja, medtem ko se anoreksije in bulimije ne da zdraviti z zdravili (razen s tem povezanih drugih psiholoških motenj). Glede na to, da po postih Proxime predvidevam, da je blizu medicini, pa se seveda lahko motim. Anoreksični bolniki so navadno od zgodnjega otroštva patološko natančni, usmerjeni v uspeh in uspešnost. Najpogosteje so karierno izjemno uspešni, hkrati pa doživljajo uspešnost popačeno. Ne prenesejo poraza, velikokrat neutemeljeno dvomijo v uspeh. Iz najzgodnejšega otroštva, ko je otrokovo ugodje tesno povezano s hranjenjem, se popačeno dojemanje lastnih sposobnosti sprevrže v odtegovanje hrane. Po nekaterih teorijah je ugodno okolje za razvoj te motnje tudi nezdrav odnos z materjo, ki je preveč zaščitniška. Iz tega se razvije težnja po tem, da bolnik preseže mater, da bi se iztrgal uničujočemu odnosu, vendar se to dogaja v popačenem smislu, z ustvarjanjem neugodja (odtegovanje hrane). Zdravljenje anoreksije je izjemno problematično, saj se bolnik ne zaveda mej lastnega telesa in dejansko samega sebe v ogledalu ne vidi kot presuhega. Prav tako ne dojema, da je z njegovo percepcijo sveta kaj narobe. Bulimija je tesno povezana s tlačenjem čustev. Gre pravzaprav za obliko zasvojenosti, saj se ob bruhanju sproščajo občutki sreče, vendar bolnik po tem občuti hudo krivdo, ki jo ponovno potlači. Tako se znajde v začaranem krogu tlačenja čustev in sproščanja teh s pomočjo bruhanja. fresh

Ja, se strinjam s predhodnicami, VZROKI za anoreksijo in bulimijo ležijo drugje in psihološko zdrava oseba jim ne bo podlegla.

Ampak POVOD za anoreksijo in bulimijo pa so nedvomno mediji. In če gledamo, da sta anoreksija in bulimija motnji, ki lahko pustita trajne negativne posledice na telesu, bi si želela, da bi bilo takšnega spodbujanja s strani medijev čimmanj.

Če bi mediji bolj spodbujali kaj drugega - recimo (šaljiv primer, seveda),  lila pobarvane lase , bi se pač te psihološko obremenjene osebnosti vse pobarvale na lila ali pa turkizno, pa ukvarjale bi se s svojimi lasmi, s svojimi lasmi tekmovali z drugimi  in ne s hrano in to bi jim bistveno manj škodovalo - vsaj fizično. Psihične probleme je pa itak treba razrešit na drugačen način.

Torej, MEDIJI nedvomno igrajo hudo NEGATIVNO vlogo pri tej bolezni.

Nasja

anze09 je napisal/a:

V januarju imam kot član debatnega krožka debatni turnir na to temo.Zato bi rad slišal vaše mnenje:Mediji so krivi za anoreksijo in bulimijo med mladimi.Rad bi da mi vsak poda tri argumente(trditve) za in tri proti Že v naprej se vam zahvaljujem za mnenja!!!!!!!! Anže anze09

anze09

Zelo fajn je tako mislit, ampak kdor pozna kako tako deklico (ali celo več njih), bo vedel, da ni čisto tako. Mediji sicer gradijo podobo bolj suhe "popolne" ženske, vendar da padeš v pravo anoreksijo ali bulimijo, moraš imeti tudi sicer kake probleme. Če je tvoj otrok nesrečen, navadno niso krivi mediji, ampak tega večina staršev noče slišat. Veri

Veri, popolnoma prav imaš. Mediji niso krivi, so takšnemu človeku v stiski edini prijatelj, saj lahko televizijo, radio ali internet izklopiš takrat, ko ti ni več za poslušat, ali pa ko ne govorijo to, kar oseba hoče slišat. Domači in okolica pa ali preveč govorijo, ali ne ravno v pravem trenutku, ali to, kar je že 100 x videno in slišano...res je težko mlademu človeku, ki enkrat samkrat začuti, da ga nihče ne razume, potem ne zaupa več in se zateče v stanje, ki ga ostali na zunaj vidimo kot hujšanje ali bruhanje in to stanje tako poimenujemo, v resnici pa bi morala stiska takšnega človeka imeti najmanj en A4 popisan list dolgo ime, da bi bilo prav in ne tako enostrasko. titta=