Prvo obhajilo

Moja nečakinja v prvem razredu ni hodila k verouku, ker ga za prvčke sploh ni bilo. V tretjem razredu je šla s sošolci k prvemu obhajilu. Je pa zanimivo, da bratova družina ni verna in ne hodijo v cerkev. Deklica hodi na eno podružnično šolo, kjer je vseh otrok 14. Ko jev drugem razredu videla svoji dve sošolki, da hodita, se je vpisala še ona. Postala je otroško pobožna in verna, kar zmorejo samo nedolžni otročiči. Da ji ne bi zbijali volje in veselja, so ji verouk dovolili in se pogovorili z zelo razumnim župnikom. Sedaj hodi v četrti razred, verouk pa ji je še vedno zelo pomemben. Ker je vsak večer zvesto molila, so se tega morali naučiti tudi vsi domači (njena najstarejša sestra je stara 24 let). No ja, saj jim nič ne škodi. Ker je to naša najmlajša nečakinja, mlajših ne bo, ker smo že prestari, smo bili vsi povabljeni na to obhajilo. Bilo je pobožno, prečudovito, lepo smo se imeli z župnikom vred. Doma smo na Koroškem. Da ne bom že "lajnasta": takšne župnije so. LP! ovčka

Ovčka, res lepa zgodbica! Atina

do letos je bilo baje tako da so lahko šli k obhajilu brez da bi prvo leto hodili k verouku, vsaj v naši župniji. letos pa tega ni več in je potrebno tri leta hoditi k verouku, šele potem smejo iti k obhajilu. nektarina