Me čisto resno zanima, kako to, da sploh še živimo, mi, ki smo že v prejšnjem stoletju (pardon, tisočletju) polnoletnost dosegli.
Mi, ki so nam bombone natehtali v škrnicelj iz na roke zvitega papirja, salamo z nožem na leseni deski narezali (če smo si jo sploh privoščili). In, pomislite, v časih, ko sploh niso obstajale gumijaste rokavice.
Se čisto resno in pogosto vprašam, kaj je z mano narobe (in s številnimi moje starosti), da nimam nobenih alergij, da je redkost kak prehlad (pa sem ves čas med množico potencialnih (in dejanskih) prenašalcev virusov in bakterij.............
Če vas take stvari (se strinjam z escado, higiena da, paranoično pretiravanje z njo pač ne) tako zelo motijo, pač kupujte narezano salamo, sir, kruh,....vakumsko pakirano.
Česar ne vidiš, to pač ne boli.
Davno tega je legendarni zdravnik, gospod Hodalič imel v Jani svojo rubriko. Enkrat (najbrž ne samo enkrat, no) je napisal: Čistoča je pol zdravja, umazanija pa druga pol.
Če je kaj res, je to res.

rimljanka