Gospodinjski tečaj

Cila, točno te gobe - tepihi. Umirjena barva in je o.k.

 

Pozdravček!

http://www.ikea.com/at/de/catalog/products/101094 Tole je ta folija za predale. Lahko je siva ali prozorna. Na eni strani je gladka, na drugi pa so nekakšne bunkice, da ne drsi po predalu. Jaz jih tudi porabljam in so res v redu. jass

Kje se pri nas kupijo tele folije za predale? Pa koliko stanejo me tudi zanima? Pa še tole a se čez nekaj časa zamenjajo ali oprerejo oz. obrišejo? buča

Tudi jaz sem sredi 80-ih let obiskovala "gospodinjski" tečaj v Repnjah in to celo dve leti zapored. Še danes si nisem čisto na jasnem zakaj, vsakič si glede tega malo premislim... vedno pa pridem do zaključka, da so me starši predvsem želeli malo umiriti No skratka, tam me niso naučili kako ločevati perilo, niti tega ne, kako naj ga zlikam in kako naj ga obešam da bo v nadaljevanju z njim čim manj dela. To je zame stvar izkustva na svoji lastni koži (beri perilu), lastnega likalnika in lastnega občutka do prahu, kapljic, parov nogavic, pomitih in nepomitih omaric.... tega pa, princeska, te težko kdorkoli nauči, lahko ti samo nasvetuje. In veliko je tudi odvisno od tvojega občutka kaj je čisto in nečisto, belo ali malo manj belo in kaj pravzaprav želiš. Kuhanje: vzameš v roke kuharice, prebereš še kaj na tem portalu, postaviš se k štedilniku in - začneš! Ni kaka umetnost, čeravno se ti v začetku utegne zgoditi da bi to morda lahko tudi bilo. Ne želi si preveč že v samem startu, razočaraje je čisto preveliko. Moji začetki nso bili obetavni, še pečeno jajce ni bilo tisto kar sem si želela Pranje: barve poznaš, menda nisi narejena tako, da jih ne poznaš. Ko obvladaš ta začetek te loči samo še korak do pranja. Skoraj vsaka "cunja" ima etiketo na kateri piše na koliko stopinj se lahko pere in tako rešuješ stvar še znotraj barv. Občutljivo perilo je zame tisto, ki je občutljivo še za nošenje in kako naj ne bi bilo še za pranje? Tak občutek pride z leti... bolj je fino, mehko, dražje, manj stopinj potrebuje. Samo pogumno, tu rutina dela svoje! Likanje: zminimaliziraš stvar! Obešaš čim lepše, z manj kljukicami, na obešalnikih, kupuješ posteljnino, ki je ni potrebno likati, srajce, bluze (kot ti je že bilo svetovano) obešaš na obešalnike ali pletenine čez površine, da se ti ne razvlečejo. Samo ne komplicirat, tega se odvadi čimprej, neglede na mnenja tvojih prijateljic in sodelavk, delaj po občutku. Pomivanje, brisanje prahu, kapljice, baterije in ostalo kar potrebuje vsaj malo vode ali vsaj krpo z namenom: jaz sem bila v mojih začetkih odvisnik od teh del, odvisnosti sem se odvadila. Percepcija, kaj je ali ni umazano se je spremenila. O pomivanju posode in o pomivalnih strojih tu ne bom izgubljala besed. Nima pomena, ostalo pa... nekatera dela tedensko, če ne uspem tudi to ne, nekatera mesečno, lahko tudi z zamikom, polletno ali letno je takrat, ko me prime. Ampak to so generalke, tazaresne. In moram imeti feeling zanje če ne ni nič. Vse je odvisno od časa ki ga imam ob svojem delu na razpolago in kolko od tega si ga namenim za taka dela. Nikoli, res nikoli si ne dovoli, da ti pri teh delih zavlada tisto "pravilno je da in pravijo da moram" nad tistim, da delaš vse takrat, ko to lahko (razen tistega ker se mora in temu pač je tako) in se ti zdi, da bi. Moje otroštvo in zgodnja mladost je bila sestavljena iz tistega v oklepaju in še danes se mi obrača želodec ko pogledam čevlje in bi jih morala sčistiti v soboto. Šele pri veliko letih sem ugotovila da jih pa lahko tudi katerikoli drug dan ali pa nikoli če je taka moja volja. Torej: vse po pameti in s pametjo, nikoli pa v skrajnost. moja

no-pa se druga skrajnost-imam svakinjo,ki ima tri otroke in dva psa -maltezan leta tudi po stanovanju-,pa ima hiso tako popucano, da samo gledas...vse na svojem mestu,vse se blesci,kuhinja kot ni nikoli ne kuhali. Jaz sem skregana z redom, pa sem ji vcasih rekla, naj mi za bozjo voljo da kasen nasvet, da se malo poboljsam.Pa ni nic pomagalo.,ostala sem taka in ni izgledov, da bo kaj bolje... Z veseljem prebiram take teme-clovek se vedno kaj nauci, vendar mislim da je to nekako prirojeno, ali imas smisel za red in cistoco, ali ga pa nimas.Nekaj se ze da nauciti, kaj dosti pa najbrz ne. In se nekaj: veliko prijateljev mi je ze reklo, da se bolje pocutijo pri meni, ceprav nimam hise kot iz skaltlice, kot pa kje, kjer ti pod noge porinejo copate in vkljucijo sesalec ze preden zapres vrata njihove hise...pa to je menda ze bolezen,pravijo. Pa lep dan vsem skupaj lucka52

Fresh, sorry, slabo sem štela poste. Vendelina jr.

verjetno si mislila mene vendelina. saj vem kako je, malo sem si samo dušo olajšala :) nektarina

Ja, jst sem pa za red nadarjena nekaj srednjega. Moj pravi, da sem grozno šlapasta, jaz pa mislim da nisem. Pač nočem preživeti življenja ob cunjah za prah in pomivati po tleh. Nimam stanovanja kot iz škatlice, nimam niti razmetano. Jelenckova