Gospodinjski tečaj

sicer ne vem če je to kje, bom pa ti povedala da te informacije lahko dobiš tudi pri prijateljici ali tudi na spletu. glede pranja: imaš belo perilo (brisače, spodnje perilo, kuhinjske krpe...) barvno perilo (majice, hlače, barvno spodnje perilo...) črno perilo na vsakem kosu perila piše gor na koliko stopinjah lahko pereš, 30,40,60 ali podobno. skupaj daš stvari iste barve ki jih lahko pereš na isti temparaturi. določene stvari je bolje oprati na roko. sčasoma se tega navadiš in veš kako kaj oprati in osušiti. če se bojiš da bi se ti obarvalo perilo se v trgovini dobijo lističi ki kao ujamejo barvo in tako perilo ki barva ne obarva drugega perila ampak listič. seveda moreš pri pranju paziti posebej pri novih stvareh. glede likanja; tudi tukaj je podobno kot pri pranju saj ti na vsaki stvari piše s kako vročim likalnikom lahko likaš če sploh lahko likaš. pogledaš navodila od likalnika navodila na etiketi oblačila in sčasoma se navadiš in dobiš občutek kako likati kaj. kako likati verjetno veš, paziti moraš na potiske in jih ne prelikati, če je potrebno zlikaš iz notranje strani. vaja dela mojstra, pri likanju vsekakor. glede pomivanja: ne vem kake stroje imaš, pomivalni stroj te reši pomivanja posode če ga imaš,če ga pa nimaš pa ti svetujem da posodo pomivaš sproti že med kuhanjem, tako te po kuhanju ne bo čakala gora stvari. glede pomivanja drugih stvari in čiščenja pa ti svetujem da nekako zbereš en dan (pri nas je to petek ali sobota) in takrat očistiš stanovanje. kmalu ti to postane rutina in je prav fajn ko je hiša čista. pospravlja se sproti kolikor se le da, ne pustimo neke stvari ležati nekje, pametno je tudi da ima vsaka stvar svoj prostor, da so stvari ki jih potrebujemo vsak dan bolj pri roki kot tiste ki jih ne potrebujemo. tukaj je nekaj osnovnih nasvetov. se upravičujem če sem te s temi osnovnimi navodili užalila ker morda to že vse veš pa te zanima kaj globjega. svetujem ti, da karkoli te zanima da vprašaš, tukaj je veliko žensk ki znajo postoriti marsikaj in prepričana sem da ti bomo ali bodo znale svetovati. nektarina

Mogoče pa bi ti lahko katera, ki je brez službe organizirala tečaj in te naučila vsega, kar te zanima. Če pa napišeš bolj natančno, kaj te zanima, pa te bomo zagotovo zasule z nasveti. fresh

Nektarina, zelo si se potrudila. Zelo lepo od tebe veverica

tudi sama se uvajam v gospodinjstvu ker vidim da je mama utrujena in želim čimveč narediti jaz. jaz sem mislila da je pranje perila zelo zahtevno pa vidim da ni tako. vedno bolj kot pa spoznavam ta gospodinjska opravila vedno bolj vidim da je vedno kaj za postoriti. še dobro da si z mamo deliva opravila ampak vseeno vzame kar nekaj časa ampak potem je rezultat lepo, zgledno urejeno gospodinjstvo. to kar sem napisala je nekaj takega čist osnovnega kar pozna večina žensk, mlade punce pa tega ne poznajo vsega in če z mamo nimaš idealnega odnosa tako kot jaz potem ti to manjka. gospodinjstvo kot smo ga imeli v osnovni šoli, takrat ko sem jaz hodila je bilo bolj slabo, s tistim znanjem res ne bi mogla voditi gospodinjstva. nektarina

Jaz moram reči, da sem se tega naučila sama, ker se nisem mogla doma. Gospodinjstvo v osnovni šoli te tega nikakor ne uči. Če je kaj za vprašati vedno vprašam tukaj ali si pomagam z internetom. Tudi ti lahko kamot kaj vprašaš in ti bomo z veseljem svetovale. Jelenckova

Pred WWII so bile celo šole, kjer so mlada dekleta učili, kako se gospodinji. Tja so zahajale gospodične iz srednjebogatih familij in so se učile veščin gospodinjstva - poudarek je bil na tem, da so gospodične spoznale, kdaj in kakšna navodila je treba dati služinčadi glede zadev v gospodinjstvu. Take gospodične so bile dobra partija za "poročiti se". Takih šol skorajda ni več - nekaj jih je še za ne preveč bistre punce plave krvi (pokojna Diana Spencer je tudi hodila v tako šolo, potem ko ji v gimnaziji ni šlo pretirano dobro) Tudi telačaji so imeli svoj zgodovinski kontekst. Dogajali so se v prvih desetletijih po WWII, ker so v tisti dobi prihajali na plano gospodinjski aparati, ki jih prej niso uporabljali. Plus služinčadi je bilo manj, plus ženske so začele hoditi v službo in je bila ogranizacija življenja drugačna, plus hrana, ki jo je prej večina ljudi pridelala doma ali kupila direktno od kmetov, se je pojavila v čudu dvajsetega stoletja, ki se mu je reklo samopostrežni supermarket. V prejšnji državi je obstajal tudi nek Center za napredek gospodinjstva, ki je bil baziran (se spomnim iz zgodnjega otroštva) pod Arkadami - danes je tam Slovenska ulica, na tisti lokaciji je pa butik. Dvomim, da so danes v naši bližini tovrstni tečaji. Ni zanimanja. Nekako se večina ljudi z gospodinjstvom sreča v primarni celici (družina) - če pa ne, se jim pa enkrat v življenju zanesljivo zgodi, da morajo z zadevo rokovati. Takrat pa bolj individualna podjetnost in individualno spraševanje. Tečaji kuhanja, ja, to obstaja. Veščine pranja in likanja - tega se pa vsak nauči, v fazi učenja pa kaj med pranjem zabarva in med likanjem kaj zapeče. This goes with the package. Ti se kar loti. Po zgornjem navodilu za pranje in likanje boš v kakšnem mesecu vaje že čisto notri. Tudi pomivanje ni taka intelektualna stvar, ki je človek z vajo ne bi osvojil. Čistilo, krpa, goba, voda, namočiš, ožmeš, počistiš, spereš. Začneš pri vrhu, končaš pri tleh in ne hodiš po mokrem, ker to pušča odtise. Vsak s 100 pikami to zmore. Če sem ravno pri plemenu Windsor - mladi William je na poletnih praksah lepo in brez muk ribal vecejke. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 10. okt 2007 12:16:09

Nas so v osnovni šoli pri gospodinjstvu naučili delat pravo bolognese omako in listanto testo, in še danes znam oboje narediti, pa naša učiteljica nas je naučila nekaj osnov pri načrtovanju gospodinjskih del, tudi nabave živil. Nekatera pravila pač večno veljajo, čerpav se komu zdi, da je nekaj, akr je veljalo pred 30 leti, že za v smeti. Videti bi nas morali, kako smopri gospodinjstvu prelagali testo za kremšnite, ga dajali v haldilnik, pripravljali kremo. Pa vezenja smo se učili, slovenskih vzorcev, še zdaj imam svoj izdelek na steni, tudi osnov šivanja nas je naučila naša učieljica - še fantje so znali prišti gumb, dekelta pa smo zakrpala tudi kakšno luknjo na nogavici in se naučila dveh, treh osnovnih vbodov.

To so bili časi, bi rekla.

 

Mamamia

 

mamamia

Mamamia, mi smo ap delali pico, sadno kupo in en biskvit. O gospodinjstvu neka dolgočasna teorija, neuporabna za prakso. Šivat nič, vezti nič.

Pa so bila, osemdeseta leta, za prazne glave...

lidka

Jaz sem bila v OŠ v 90-ih in se nismo naučili čisto nič uporabnega. Spomnem se, da smo nekaj kuhali, ampak nič posebnega.

Verjetno je odvisno tudi od učiteljic.

Sem mama dveh otrok, ki sta pred štirimi in devetimi leti zaključila osnovno - še osemletno šolo. V sedmem in osmem razredu so imeli pouk gospodinjstva. V sedmem so obravnavali živila - v zvezkih je bila prehrambena piramida narisana najmanj 5 x, risba jajca tudi 5 x - jajce so obravnavali cela dva meseca, na hitro nekaj malega o drugih živilih, o nepravilni prehrani, debelosti in škodljiovosti hitre prehrane. Pri praktičnem delu pouka so pekli palačinke, kuhali čaj in pripravili mlečni riž. V osmem so obravnavali tekstil, spet najmanj 5 x risba simbolov za vzdrževanje tekstila, malo o materialih in to je vse. Ker sta bila oba na isti šoli, pri isti učiteljici, od tega ni nihče odnesel kakšnega pretiranjega znanja ali navdušenja. Upam, da bodo otroci v devetletni šoli delali po prenovljenih učnih programih in da bo tudi gospodinjstvo "predmet" in ne prosta ura. lp, elba