Obremenjevanje s kilogrami!

Pozdravljeni!Dandanes se tega pojavlja ogromno n pri tem se tudi iz lastnih izkušenj sprašujem kdaj je meja med normalno težo in kdaj gre to preko spodnjo ali zgornjo mejo?!

Pred 4-imi leti sem imela 86 kg pri višini 175 cm. V štirih letih sem z nepravilno prehrano in ogromno telovadbe zgubila kar slabih 19 kg...do lanske jeseni oz. zime. Moram priznati, da sem bila res obsedena s kilogrami, saj sem bila v času hujšanja na vagi tudi po desetkrat do petnajskrat na dan. Vse kar sem pojedla sem v mislih preračunavala koliko kalorij, maščob itd. sem zaužila. Pri nobenem obroku nisem sproščeno jedla, ker sem vedno mislila koliko ima energijske vrednosti, koliko bom morala telovadit, da se tega znebim. Med tem sem zapadla v prehrambeno motnjo, ki je tako pogosta med mladimi.

Letos pa sta se moja starša ločevala in jaz sem se bala zaradi vsega tega stresa pa tudi že ta obsesija mi je presedala, da mi ne bo uspelo naresti vseh izpitov...tudi učila sem se zelo težko. In tako mi je moj osebni zdravnik predpisal Parogen20, češ da mi bodo te tablete pomagale pri koncentraciji, ki sem jo zaradi šole takrat močno potrebovala. No in tako sem jih jemala cca. dobre pol leta. V tem času sem se zelo spremenila - moje obnašanje in občutenje je postalo kot kamen... Sploh nisem čutila potrebe po ničemer drugem kot po učenju, ker sem imela v glavi samo ta cilj. Cilj ostati fit je splaval po vodi, saj se nisem več tako obremenjevala, kar je po dolgem času še kako prileglo. Imela pa sem tudi fizične težave - izstopile so mi žile vsepovsod, nisem imela volje početi karkoli in največja grozota zame DA SEM SE ZREDILA ZA 7 KG, ki se jih od avgusta nikakor ne morem znebiti!!!

Niti prej niti zdaj nisem jedla nevem kako energijsko bogate hrane, vedno sem ločevala krompir in meso itd. nisem jedla nič sladkega...redkokdaj, čeprav ogromno pečem. Tudi sedaj se tega držim ker mi je prišlo v navado, pojem tudi ogromno sadja in zelenjave ter tudi več telovadim, pa vseeno nikamor ne gre.

Kaj naj naredim?

Anjuška

7. okt 2007 10:05

Pošlji k vragu vse diete, nekaj razmišljat o kilah, vpiši se na aerobiko (ali kaj podobnega), pa vsak dan pojdi na eno pošteno hojo v kakšen breg. Ob tem še naprej jej zdravo, opusti sladkor - in imej se rada takšna kot si. Te bodo potem imeli radi tudi drugi. Lisa

7. okt 2007 10:20

Kaj bi pa rada naredila? Shujšala? Tablet, ki ti jih je predpisal zdravnik, ne poznam. Mislim, da imaš hude probleme in najbolje je, da prosiš osebnega zdravnika, da te pošlje h kakšnemu dobremu psihiatru. Po možnosti k takšnemu, ki bo imelj dovolj časa in ti ne bo že ob prihodu v ordinacijo napisal ducat receptov, pač pa da se bo s teboj pogovoril - pogovarjal. Glede na tvojo telesno višino pri sedanjih kilogramih ne moreš biti takšna bunka, da bi te moralo biti groza. Od avgusta pa do danes sta skoraj dobra dva meseca in v tem času shujšati za sedem kg je res nasilje nad lastnim telesom. V sodelovanju z osebnim zdravnikom si daj več časa za teh sedem kil. Glede na to, da se še učiš, predvidevam, da si še mlada. Svojim mladim letom pa vendar moraš privoščit še kaj več, kot pa samo obsedenost s sedmimi kilami. Nekateri se v takšnih sladkih letih znajo hudo zabavat in kile same kopnijo brez nenehnega stopanja na tehtnico. Kar se tiče staršev: starši smo tudi muhasti in včasih mislimo, da o svojem življenju lahko sami odločamo. Ker nisi več otrok, moraš priznati, da je odločitev samo njuna in s tem ne obremenjuj še sebe. Želim ti res veliko uspeha. LP! ovčka

7. okt 2007 10:53

Lisa je napisal/a:

Pošlji k vragu vse diete, nekaj razmišljat o kilah, vpiši se na aerobiko (ali kaj podobnega), pa vsak dan pojdi na eno pošteno hojo v kakšen breg. Ob tem še naprej jej zdravo, opusti sladkor - in imej se rada takšna kot si. Te bodo potem imeli radi tudi drugi. Lisa

Se strinjam z zgoraj napisanim. Najprej si pomagaj sama s svojo voljo in željo po uspehu, veseli se vsakega izgubljenega kg, če je pa kakšen preveč pa nič hudega. Tablete so za trenutno miselno pomoč, dolgotrajno ti bo pomagala le tvoja volja, da bo dovolj močna si moraš pomagati predvsem sama.Ukvarjaj se z dejavnostmi, ki te zanimajo, bodi v družbi, fant, kolegice, šola, živali, dobre knjige....če boš dovolj zaposlena, ne boš toliko mislila na vago in potrebovala tablet. nasha

7. okt 2007 12:05

Alovsin, že celo življenje imam težave z kilogrami pa se en klinc sekiram zaradi tega. Vem, da no zdravo pa vse te zdravniške poglede, sem pa srečna. Tudi, ko se pogledam v ogledalo se ne počutim žalostno ali nezadovoljno. Pošlji vse skupaj k vragu in bodi srečna s kilami ali pa brez. Lepo pa radi se imejte ursa40

7. okt 2007 12:25

Ne obremenjuj se s kilogrami, imej sa rada takšna kot si. Tudi sama sem imela težave, ki so se začele z puberteto. Joj, koliko sem se presekirala, koliko prestradala, pa ni čisto nič pomagalo. Po porodu pa sem se spremenila v suhico, ki se nikakor ne more zredit. Pa bi se rada. Zato ne kompliciraj s kilogrami. Fantje pa tudi raje vidijo, da imejo kaj k sebi stisnit.... pa ne duhca Pozdravček! Vrana

7. okt 2007 12:43

Težko izvedljivo je to, ne obremenjevati se s kilogrami. Čeprav je pa 100% res. Sama se vedno sekiram zaradi kil. Pa ne gre nič dol. Ko pa nekaj časa (kakšen teden, dva) ne razmišljam o tem (ponavadi je to na potovanjih), se pa, prvič, počutim bistveno lepše in boljše, in drugič, shujšam.

Ko bi to le šlo tudi vsak dan. Mene kilogrami vedno obremenjujejo in stalno se mi zdi, da sem predebela in imam slabo samopodobo. Pa nisem. Samo je vse v glavi. 

Držim pesti, da ti uspe. 

Sonja

7. okt 2007 13:20

Hvala za vse spodbudne besede. Naj še povem, da so tablete, ki sem jih jemala, Parogen 20 antidepresivi, kar sem izvedela šele zadnji mesec jemanja. Terapijo s Parogenom sem prekinila konec avgusta, ko sem to ugotovila, da imam vse stranske učinke med katerimi je bilo tudi povečanje teže in ker sem nagnjena k vodeničnosti so mi tudi precej zaotekale roke in noge. Zanima me samo to v kolikem času se bo telo dokončno "razstrupilo"? Edina dobra stran tablet je bila ta, da sem spremenila mnenje glede teže in ne hodim na vago sploh. In tudi ne premišljam za vsako stvar koliko energ.vrednosti ima. Večinoma jem sadje in zelenjavo, mesa, krompirja itd skoraj da nič. Anjuška

7. okt 2007 13:52

samo naj še to napišem :hčerka moje prijateljice je bila v bolnišnici 14 dni nazaj z totalo izčrpana,podhranjena in z okvaro ledvic,stara je komaj 22 let...Samo da bo še bolj žalostno :ona ne bo jedla,ne bo pila .....naj bo mama že toliko žalostna ! senka

7. okt 2007 14:03

Ampak jesti samo sadje in zelenjavo pa prav tako ni zdravo. Meso je TREBA jesti, ko si mlad, še posebej - zakaj pod besedo "meso" vedno predstavljamo mastne pečenke in svinjska rebra? Piščanec, puran, pusta svinjina plus skleda solate je v resnici zelo dobro prebavljiva kombinacija. Ali pa sladkarije: eno leto sem se jim odpovedovala, da se mi je zdaj čisto strgalo - pa kaj? Če uživam, ko jem čokolado, jo bom pa jedla, ane! :) LP Muffsy

7. okt 2007 15:44

Vrag nastane, ko začneš psihične težave reševat s hrano. Po moje je pri tebi šlo za nekaj takega. Sama sem dala podobno zadevo skozi. Je bilo obdobje v mojem življenju, ko sem ob stresih, ki sem jih preživljala, jedla kot obsedena. Rezultat je bil 75 kg pri 166 cm teže, ritasta in trebušasta. Hec je bil v tem, ker me to sploh ni motilo (oziroma sem se prepričala, da me ne moti), se je pa začelo odražati na zdravje.

 

Kot razberem, si že s tem, da z nami debatiraš o tvoji težavi, na dobri poti, da presežeš svoj začaran krog.

Lisa in Muffsy sta nekako najbližje tistemu, kot na to gledam tudi sama. Najprej se odkrito pogovori s sama s sabo, koliko te ti kg res motijo, koliko se pa okupiraš s tem zgolj zato, da misli odvrneš od česa drugega. Verjemi, odkrit pogovor s samim seboj je nekaj zelo težkgea, če ne zavoljo drugega zato,ker si problem priznaš in se z njim soočiš in ga moraš potem tudi reševati. Ampak je pa učinkovit način, da nekaj dobrega narediš zase in se iztrgaš iz začarenaga kroga, pa najsi gre za karkoli.

 Vse se začne in konča v glavi. Če sinehala šteti kalorije in maščobe in vse drugo, toliko bolje. Jej, kar ti odgovarja in kar ti telo sporoča, da potrebuje,ne odreči se niti sladkemu, če te kdaj zamika. Meni je zdravnik v času zelo stroge diete (iz povsem zdravstvenih razlogov) rekel, da če me košček čokolade tako zelo mika, naj si ga privoščim, saj posledice ne bodo tako zelo hude, kot če bi se nenehno obremenjevala s tem, zakaj ne smem jesti sladkega (ker razen kakšnega jabolčnega ali borovničevega zavitka brez sladkorja res nisems mela ničesar).  

 

Predvsem pa se imej rada tudi s kakšnim kg več. Ko boš videla, da ti je vseeno, se ga boš tudi lažje znebila, verjemi.

 

Lep pozdrav in veliko uspeha, Mamamia

 

 

mamamia