Tašča - snaha

10. dec 2009 15:18

Poznam te zgodbe, da je vsakodnevna skrb za nekoga, sploh za starše ali tasta in taščo, nekaj povsem običajnega in samo po sebi umevnega, občasni obiski drugih otrok pa vredni več kot ves svet. Ker vidijo samo njihove lepe in dobre strai, oziroma jih vidijo, kot si jih želijo videt in ni vsakodnevnih dogodkov, ki lahko kdaj tudi prispevajo k slabi volji,  nerazpoloženju ali kakšnemu sporu in posledično manj  lepi podobi. Tebe in moža pa vidijo vsak dan in tako vajina podoba ne more biti idealizirana.

 

Pojdita z možem enkrat nekam za teden ali deset dni, tačas naj za taščo skrbi hčerka, po možnosti naj se preseli k mami...  Bi znalo biti učinkovito zdravilo.

 

Mamamia

 

mamamia

10. dec 2009 16:25

Sensia, ne razumem zakaj jo takole rihtaš z vseh strani, dobivaš pa samo očitke in nehvaležnost? To ni tvoja dolžnost, ti nisi njena hči. Če starš ni sposoben skrbeti zase, potem se morajo najprej vključiti otroci (beri: tvoj mož in njena hči). Zakaj si prevzela ti to odgovornost? Imate kake neporavnane račune, pa čutiš, da ji moraš nekako vrniti? Ne razumem. Kar se tiče svakinje: jaz bi ji že pokazala. Mamamia ti je dala super idejo. Pojdita nekam, pa naj se punca malo s svojo mamo ukvarja. Žleht, ampak učinkovito. Pa še očitati ti ne more. Gigi_84

10. dec 2009 17:03

mamamia je napisal/a:

p>Pojdita z možem enkrat nekam za teden ali deset dni, tačas naj za taščo skrbi hčerka, po možnosti naj se preseli k mami...  Bi znalo biti učinkovito zdravilo.   Mamamia   mamamia

Bravo mamamia,to je predlog in pol. Glede na to, da sta zaenkrat še sama, pojdita za dva tedna!!! murnik

10. dec 2009 17:35

Groza me je, ko berem izkušnje nekaterih ubožic, pa naj bodo snahe ali tašče. Moram reči, da se z mamo (tako pravim tašči) zelo dobro razumeva. Glede na to, da sva bila z možem skupaj le par mesecev, in sem se še mladoletna preselila k njemu naga in bosa (skoraj dobesedno) in me je pravzaprav njegova mama obula, oblekla in tolažila v težkih trenutkih, bi mi morala to v devetih letih neštetokrat vreči pod nos. Pa ni. Živimo v skupnem gospodinjstvu, mama pa nama je že na začetku odstopila spalnico, "ker potrebujeva zasebnost". Že na začetku je rekla, da je končno dobila hčerko, ki si jo je vedno želela in obe sva se temu primerno obnašali. Na mamo sem zelo navezana, prav tako na stare starše (moževe, ki sem mu jih ukradla). Saj ne rečem, včasih udari strela z jasnega, in se tudi zdereva ena na drugo. Vendar mi je že na začetku dala jasno vedeti, da sem član družine, in imam pravico povedati, če mi kaj ni prav. Jaz pa sem ji odgovorila, da pač živim pri njej, in naj mi pove, če ji bom s čim stopila na žulj. Tega se obe drživa. Se zgodi, da ena drugo pošljeva "v rodno", vendar se to v trenutku pozabi - ne kuhava zamere, ker to nima smisla. Prav tako mojemu možu in njenemu sinu (edincu, ki hvala dobri vzgoji ni mamin sinko) ne otežujeva zadeve s tem, da bi bil med dvema ognjema. Če kateri kaj ne paše, se pomeniva sami. Sicer pa se gre le za malenkosti, kot je njeno pomivanje posode z mrzlo vodo in moje puščanje nogavic kjerkoli mi padejo z nog. Ampak na oba računa se precej nasmejiva. Glede kuhanja imava tudi urejeno. Je nekaj jedi, ki meni ne grejo dol, zato takrat za naju z možem kuham jaz. Dogovarjamo se za en dan vnaprej, ponavadi kuhava vsaka en teden - odvisno od njenega delavnega časa. Če dela popoldne, kuha sama, če zjutraj, pa jaz, le pripravo sladic popolnoma prepušča meni, saj pravi, da imam roko za to. In kaj sem slišala na poročni dan? Mama je jokala kot dež, ko me je objela (kostim sem imela na ramenih prav moker) in rekla, da me ima rada, babica pa je izjavila, da ima končno vnukinjo. Konec koncev pa je tudi tako, da spoštujeva ena drugo, in se imava radi. Pa še mama je zakon! Upam da nisem zamorila, Lp od R.

10. dec 2009 18:03

Ja,ene imate res srečo in lepo je,če se s taščo razumeš.Jaz iz svojo nimam nobenih stikov,prav tako ne z svakinjo.Me pač nista sprejele in vedno iskale napake v meni tako,da smo kar zaključili.Fant jih sicer obiskuje in mu tega ne preprečujem,ker je to pač njegova družina.Je pa zanimivo,da taščo počasi peče vest saj je baje zadnjič nekaj jokala,da verjetno ne bom dopustila,da bi videvala najinega otroka,ko ga bova pač imela.....Skratka me prav nič ne moti,da nimamo stikov,ker z določenimi pač ne prideš skupaj in je bolje,da jih potem ne videvaš.Je pa problem seveda velik,če živiš s taščo pod skupno streho in ni druge rešitve kot,da se odseliš in greš na svoje,kar je pa v današnjih časih tudi to velik problem. sarin

10. dec 2009 18:05

Ja, mlade družine so se znašle v težkih časih. Vendar je vseeno bolje iti, kot da ti vsako sekundo nekdo žre živce. Lp od R.

10. dec 2009 18:19

mamamia to sva že kr eno parkrat naredila in seveda je obrodilo sadove vsaj za nekaj časa,bo to treba večkrat ponovit. Gigi-84 ne nimava nobenih dolgol do nje,kot moralne dolžnosti do starejših.Kako pa naj dam samo dva krožnika na mizo in njej ne ponudim,meni pač moja kultura tega ne dopušča,moj mož pa je cel dan v službi ,ko je pa doma je pa definitivno na moji strani in mi pomaga pri opravilih.Zakaj sem to sprejela,zato ker živiva v isti hiši in nam prostor ne dopušča,da bi bila za sebe,pa mož je hišo dobil in se podpisal,da bo za mamo skbel,še preden sva se spoznala. Kar se pa svakinje tiče pa,če nočem met ognja v strehi,res ne morem odrezat na enkrat.Veliko sva že spremenila,pa še veliko bova.Čistega miru in življenja ,ki sem ga bila vajena pri nas doma pa verjetno dokler je mati živa in svakinja prihaja,ne bo.Pa da ne bo pomote,da materi želim smrt,kljub vsemu mi bo ko do tega pride zelo hudo. Moja starša sprejmeta oba zeta enako in ne delata nobenih razlik,pa če prav je eden pri hiši že 20l mojega moža pa poznajo šele 3l.Odvisno je v kakšni družini živimo in kako nas vzgajajo,na kaj smo navajeni.Zelo težko pa je če prideš s pošlihtane družine k nepošlihtani,ki ji vrednote ne pomenijo veliko.No bomo že,po praznikih pa spakiram kufre in grema nekam na luštno za en teden,pa obljubim,da ne bom na kuhala za v hladilnik za cel teden naj se znajdejo brez pepelke. sensia

10. dec 2009 18:54

No, zdaj mi je pa jasno. Ti prav nič ne zavidam. Imam srečo, da sva na svojem in da ne tašča, ne moji ne morejo priti v copatih k nama. Imaš težko situacijo, moram priznati, da ne vem če bi sama šla skozi to. Si ne predstavljam živeti s taščo, tudi z lastnimi starši ne, da ne bo pomote. Kaj šele deliti gospodinjstvo z njo. Je pa res, da je danes težko priti do svojega stanovanja kar tako, zato ti tu ne mislim soliti pameti. Če sta se tako odločila, potem bo že prav. Važno je, da držita skupaj. Vso srečo s počitnicami!!! Gigi_84

11. dec 2009 12:25

Imam izredno srečo, da se s taščo zelo lepo razumemo. Kadar sem jo rabila mi je pomagala in sem ji zelo hvaležna. Tudi sama sem že tašča in se razumemo. breskva

11. dec 2009 17:04

Če želiš namig ti ga pa dam,potrpi,imejte se radi in veliko se pogovarjajte med sabo,problem je treba vedno takoj rešit,sicer pa velja pregovor:NIKOLI SE NE POJE TAKO VROČA JUHA KOT SE SKUHA: Radi se imejte sicer boš pa tudi tašča pa boš vidla kako to gre. mark5