Taja, milim, da smo tukaj večinoma zaposlene "kuharice".

Pa kot pravijo punce, če se organiziraš, se vse da. Tudi mene je grabila panika, ko smo z možem in sinčkom šli na svoje. Mislila sem, da ne bom zmogla. Nihče pa ne mara kupljene hrane - smo med mojo drugo nosečnostjo (strogo mirovanje) poskusili s hrano iz vrtca, pa nismo zdržali niti en mesec. Je kar mož zavihtel kuhalnico za nekaj časa.

V praksi pa zgleda takole. Če sem v službi dopoldan, napol skuham zvečer, dokonča tisti, ki je prej doma (zdaj se preizkuša že najmlajša, devetletnica). In nato skupaj sedemo za mizo, ko se vsi zberemo.
Kadar delam popoldan, je pa glede kuhanja pravljica. Se popolnoma kuharsko izživim...
Poskusi, z malo prakse in veselja postane pesmica!
LP, Stanka