Po vsem zapisanem sodeč je velik problem v pomanjkanju kalcija. Saj tudi škropljenje z mlekom v bistvu pomeni dodajanje kalcija, ki ga je v mleku dovolj. Vse to pa velja za prst, ki je kisla; v bazični prsti je ponavadi kalcija dovolj in bi dodajanje kalcija bolj škodilo kot koristilo. Zato morda naslednji nasvet ne bo odveč: Vzamemo jogurtov lonček prsti in ga pomešamo z enakim lončkom vode. V to mešanico potunkamo lakmusov papir in odberemo reakcijo. Kot veste iz osnovne šole, se lakmusov papir različno obarva pri različnih stopnjah kislosti ali bazičnosti. Tako lahko dokaj natančno določite, v kakšni prsti raste vaš paradižnik (ali druga zelenjava) in temu ustrezno ukrepate.
Ne me vprašati, kje dobiti lakmusov papir. Sam sem ga kupil v manjšem kolutu že pred leti v neki trgovini s kemikalijami, ki je zdaj ni več. Če najdete, kje ga dobiti, mi, prosim, sporočite, ker mi počasi pohaja. Za omenjeno analizo je dovolj že centimeter ali dva tega papirja. Sam opravim takšno analizo prsti na vrtu vsaj dvakrat na leto.
Če preskus z lakmusovim papirjem pokaže večjo stopnjo kislosti prsti, predlagam posipanje z apnom z rahlim vkopavanjem. Sicer pa lahko kmetijske trgovine ponudijo različne dodatke, ki izravnavajo preveliko kislost ali bazičnost prsti. Samo posvetovati se je treba in pri tem ne imeti predsodkov. Prsti samo dodajamo anorganske elemente, ki ji manjkajo.
Še neka zanimivost: Med korenine paradižnika nekateri zatikajo kose bakrene žice. Menda je paradižnik lepši in bolj zdrav. Nisem še poskusil, mislim pa si, da utegne biti učinkovito, saj ga nekateri v primeru bolezni ali preventivno škropijo z modro galico, ki je tudi na osnovi bakra.
Letos sem paradižnik prvič pokril, za primerjavo pa sem pustil nekaj palic nepokritega. Za zdaj ni razlike, a se mi močno zdi, da bo bistvena razlika po naslednji toči! Upam, da je ne bo, prva mi je dodobra načela jabolka.
LP Boris
booris