Hišni red v blokih

Ognjič takrat mi še ni bilo škoda jajc.  Da ti ne povem koliko jih je moj brat, ko je bil ene 10 let star zmetal skozi okno, pa vrečk polnih vode tudi.  Spodaj pa je "špijunirala" njegova sošolka in potem šla čakat mojo mamo na avtobusno postajo, ko je prišla iz službe, da je vse zašpecala. jade

Samo eno vprašanjce glede parkirišč, ki jih zasedajo novi stanovalci. So ta parkiriščavaša LAST? Ali ste si jih samo prisvojili??????? Malo premisleka, prosim.

In še to Pitončica, povsod stanje NI katastrofalno. Pri nas že ni.

Moram pa reči, da sem vesela, ker sodim med one ljudi, ki vidijo, da je v steklenici ŠE pol tekočine in ne med one, ki vidijo, da je že napol PRAZNA. rimljanka

Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 06. jul 2007 13:54:59

Jaz sem živela v hiši in v blokih in na vseh lokacijah sem imela sosede, od katerih so bili eni čisto fini, enih si ravno ne bi izbrala za sosede, enih se pa niti ne spomin. In si mislim, da sem bila enim tudi jaz čisto v redu, eni me morda ne bi izbrali za idealno sosedo in nekateri se me morda ne spominjo. Z nobenim sosedom se ravno nismo pajdašili do prijateljsko-sorodstvenega nivoja (se spomnim tiste zgodbe, ki jo je povedal escada, ki se je nekaj sporekel s sosedom), z nobenim nismo bili na bojni nogi ...in vse skupaj, je kar nekako šlo. Včasih je treba kako stvar tudi spregledati, kaj preslišati in kaj pozabiti. Ali pa se spomniti komičnega dela kake dogodivščine - enkrat je soseda ugotovila, da mož skače čez plot k drugi sosedi in ženski sta se v soboto zjutraj udarili na ulici, vsaka v svojem šlafroku in je bilo vpitja in vreščanja....sem si mislila, no, ja, če nič drugega, imamo zastonj filmsko predstavo. Pa zgodilo se nam je, da so nam stalno vlamljali v shrambe in se je izkazalo, da je to počel en rahlo moten stanovalec iz kvarta. Pa imela sem sosedo, ki ji je čisto vsako jutro skipelo mleko in tisti vojn po zažganem se je začutil po celem bloku - ko se je naučila kuhati mleko, smo kar malo pogrešali tisti zažgani šmek. Ker vse to - tudi ropot sosedov in ostale minorne neprijetnosti - vse to tudi konstituira dom. Seveda v manjšem delu - glavnina doma je vendarle to, kakšni ljudje živijo v naši hiši ali našem stanovanju, tisti sosedski dodatek pa vedno nekako sodi zraven. Samo, če je v našem notranjem domu prijetno (če smo zdravi in se imamo radi), potem morajo biti sosedje res salamensko neprijetni, da človek sploh opazi vse dimenzije neprijetnosti. Drug problem je, če človek domuje v socialno-patološkem kvartu - od tam se je treba izseliti. Ali pa, če si prijeten kvart izberejo kakšne bande pa se tam malo streljajo, pa drogo prodajajo - samo v takih primerih (ki vendarle niso tako pogosti), se stanovalci zelo hitro poenotijo in skupno nastopijo proti takim napadalcem. Za razburjanje nad tem, če nekdo lektorira sporočilo na oglasni deski, ali pa, če je nekdo parkiral avto na prosto mesto in pri tem ni nikogar zaparkiral....je pa meni škoda energije. Vendelina jr.

Ah ja, men je pa škoda teksta za tebe in tebi podobnim ... Pitončica

Lidka: takoj ukrepaj. Pisno opozori soseda in upravnika. Najbrž je notranja napeljava ( razžrte cevi od čistil ). Kolikor vem, imajo to škodo upravniki zavarovano. Sumim, da boš nekega dne imela  še večjo škodo, ker se to stopnjuje. Če pa je samo puščala pipa, ali pa je kdo zaspal v banji, potem sledi odškodninski zahtevek do nadsoseda. Zavarovalnica pa take šlamparije na plača.

( vse to je na podlagi izkušnje moje prijateljice, ki ji je voda iz gornje banje 2 x zalila stanovanje in uničila nekaj umetniških slik !)

Sem pa včeraj prilimala v njenem imenu opravičilo. Podrzla je skoraj vse stene..

O idili na podeželju  

Živim v strnjenem naselju enodružinskih hiš:i cele noči lajajo,  kikirikajo pred svitom, če ni v špilu kak prismuknjen petelin, ki trza na avtomilske žaromete, v strnjenem naselju ljudje v črno zgrajenih barakah redijo , ki lačni mukajo. Sosed, ja, pa moj ata tudi, v jutranjem hladu nabijata po kosi in klepih, da se človeku ( običajno prav tisti dan, ko imam migreno). Sosedovi froci ob odsotnosti tastarhih priredijo rave , da se ti po  po treh dneh skoraj sfuzla.

Pred leti je zgorel bližnji gostinski objekt, postavljen na črno, v spalnem naselju. Samo to mi je žal, da sem spala, da me požar in  ni dovolj osrečil. Včasih so po tri dni vrteli glasbo, ki se je odbijala ravno v moje okno. Ob enih in deset zjutraj ,osebno Zoran Predin na ves glas: Kdo je tebe, Praslovan ..... Zjutraj sem imela podočnjake ko črnobilska miška. Iz telefonskega razgovora , ki sem ga opravila, sem ugotovila, da tip nima nobenega dovoljenja za obratovanje, ne za gradnjo, ne za prireditev, ne plačuje nobenega davka .  

Že malo dementni, ali pa samo želht sosedje in  se tu pa tam spopadejo zaradi meje. ( No, ta glavni je padel z jablane, pa je pristal v domu ostarelih in ga na srečo ne bo več nazaj). Vsako poletje, evo vsako poletje, se vsaj eden od sosedov odloči za vzdrževanje hiše. To pomeni gradbišče vsak dan.

Nisem napisala, da objestni mulci po cesti, kjer je omejitev 30 km, dirjajo z avtomobili z navitimi zvočniki, ki nadomestijo motorje z odšrafanimi auspuhi.

Kosilnice brnijo skoraj vsak dan.

Stvar je pa takale: zdaj imamo tudi mi motorno kosilnico, pa naj poslušajo še nas ( jaz namreč ne znam kositi s koso), pripravljamo temeljito obnovo zgradbe, kar pomeni nekaj mesecev gradbenih del. Jaz sem ravno danes dobila nove, ful fajne zvočnike, pa bojo malo poslušali tudi mojo muziko. Njihovi froci bodo itak odrasli; mi imamo zdaj le 6 dni staro pozre, pa upam, da bodo imeli čast poslušati tudi njeno odraščanje.

V življenju se vse izmenjuje, zato ni vredno tarnati. Na koncu se vse izravna. Ko pa zvečer ležem v posteljo, celo uro lahko poslušam slišim samo čričke. Dokler se ne oglasi sova, pa stepejo i, pa vse znova. 

 

 

 

 

 

 

F r i n a

Sem prebrala celo temo. Čeprav mi je jasno,da so moji sosedje sami dobri ljudje, šele po prebranem lahko napišem moji sosedje so čudoviti ljudje, pa sosedujemo z nekaterimi že preko 30 let, z nekaterimi pa le slabo leto, pa so se dobro vklopili v našo sredino, čeprav precej mlajši od nas staroselcev. nasha

jessy6 je napisal/a:

- v dveh dneh je nekdo s ključem (predvidevam) zarisal črto po celi diagonali dvigala - po jutranjem čiščenju čistilke, je nekdo popljuval celo ogledalo in to tako, da je plunil čim višje, da se je zadeva razlezla po celotnem ogledalu - da blatnih stopinj po celem dvigalu, po tleh in po stenah, sploh ne omenjam - še najbolj od vsega pa me razjezi, ko nekdo ne more počakati 1 min, da pride ven iz bloka, da si prižge cigareto in tako jaz po 2. sekundah v dvigalu smrdim kot dihur (znak za prepoved kajenja je seveda v dvigalu) - da se otroci iz bloka konstantno zakajajo na stopnišču -da nekdo neštetokrat pritisne vseh 10 tipk v dvigalu ko gre ven, da se potem

Jessy, če mene vprašaš, to ni "delo" odraslih stanovalcev, kvečjemu razvajene "mularije" ali nekoga, ki ne živi v vašem bloku.

Pitončica je napisal/a:

Da ne govorim da mamo par novih sosedov (ostali v bloku živijo že desetletja) in konstantno zasedajo naša parkirna mesta. Seveda parkirna mesta niso označena, ampak če že vidiš, da se nekdo vsak dan parkira na isto mesto, si najdeš drug prostor ....

Čas lastništva stanovanja žal ne opredeljuje tudi pravice do parkirnega mesta (ki je, predvidevam, bližje vhodu / bolj varno / bolj čisto / bolj zaščiteno...), tako da tu nimaš prav. Do parkirnega mesta imate vsi enako pravico, razen če so parkirirna mesta lastniška. Če so, si pa lahko postaviš dvižni stebriček in te bo vedno pričakalo prazno. Sicer pa, Pitončica, si morda iz našega bloka? Jaz sem lastnica svojega stanovanja že kakih 12 let, živim pa tu dve leti in ko sem se pred dvema letoma priselila sem, sem jih najprej slišala, kako se jaz, smrklja, sparkiravam, na tole "njihovo" parkirišče (in pri tem niso mislili prav enega dotičnega p. mesta!)... Gospodje in gospe, ki so me okregali, niso vedeli niti, da sem lastnica, kaj šele koliko časa že. Sicer so po priimku vedeli, "kdo" je lastnik stanovanja, niso pa pričakovali, da bo to "ena mlada smrklja". No, zdaj me pustijo pri miru.

Slavnostno ugotavljam, da živim v raju. Tatjana

Tudi jaz živim v raju, ker ni nikjer nobenega soseda. jade

Tudi mi nimamo sosedov, ampak čudovite prijatelje, ki drug drugemu pomagamo, , ,gremo včasih skupaj na izlet ali piknik, vendar nikoli ne posegamo drug drugemu v intimo. kobra 1