STARI RECEPTI TETE PEPE 2

Bral sem kar nekaj starih kuharic in sem se tudi sam vedno mučil z arhaičnimi kuharskimi izrazi. Se jih da večina razvozlati, še do danes pa mi ni povsem jasno kaj je to "štupa", ki se mnogokrat uporablja v receptih. Po moje je kaprl izraz za kapre in ne koprc, sadelne so zagotovo sardele, tudi te so na veliko uporabljali , zemf je pač zenf, to poznamo zagotovo. Gre torej za sardelno omako s kaprami in senfom. Sardele ni nujno da so bile sveže, uporabljali so tudi nasoljene saj so take lažje zdržale transport in so bile dolgo uporabne. Slane sardele pač, ki jih cenimo tudi danes. Je pa res, da smo včasih presenečeni, kaj vse so nekdaj že poznali in kuhali. Je pa tudi res, da so bili običajno to recepti meščanske kuhinje, ki je veljala za bistveno boljšo kot pri običajnih delavskih in kmečkih družinah.

hedonist, v kakšni zvezi se ti pojavlja izraz štupa? Pri nas se reče poštupati, poštupan -potresti, posuti, posut. N.pr." zavitek je bil poštupan z veliko sladkorja".

Hedonist, hvala za ta komentar, mi je dal misliti. Kombinacija kaper in sardel zveni logično, saj obe izhajata iz mediteranskega okolja. Čudno se mi je zdelo le, da kolikor se spomnim, ko sem bila še otrok in nam je teta kuhala, tega nikoli ni bilo pri hiši in ga tudi ni nikoli dodajala. Še posebno kapre, ki se pojavljajo v skoraj vsakem od 120-tih receptov. Sem sklepala, da mora biti kaperl kaj bolj lokalnega. Mislim, da imaš prav, vseeno pa se mi zdi nenavadno pečenki dodajati ribe. Kaj meniš? Lisa, tudi mi še vedno rečemo poštupati, v teh zapisih pa teta uporablja izraz "štaubati, poštaubati".

No, vsaj kar se tiče izraza "kaprl", mislim, da mi je sedaj bolj jasno. Dobila sem namreč zasebno sporočilo, kjer mi bralec sporoča, da je kaprc, kaprl res koper, potrjeno s strani njegove stare mame, ki ima 88 let, torej bo kar držalo. Sadelne pa, karkoli že pomeni, sem pri pripravi izpustila, pa je kljub temu zelo dobro.

Ja morda je to res koprc glede sardel pa je v veliko receptih za omake bila to običajna sestavina npr. "dodaj eno ali dve osnaženi in na drobno sesekljani sardeli ". Kar se tiče štupe pa je šlo za eno začimbo, običajno piše "dodaj zerno ali dve štupe " . Sem najprej pomislil na poper ,ker sicer v receptih tam iz leta 1890 ni zapisan kot sestavina pa mislim da ni to to. Za začimbe se uporablja tudi beseda gevirtz pa sploh je polno tega. Ognjišča so bila odprta, mnogo se je peklo na ražnju pa na mrežici sploh je bila to ena romantična doba kuharije predvsem pa so bile sestavine mnogo bolj naravne ,domače in vrhunske.

Naj ti kuhanje po receptih tvoje tete gre čim bolj od rok :))

Hedonist, vidim, da se mnogo bolje spoznaš na te stvari kot jaz, kljub temu pa moje ugibanje okoli "štupe". Po moje je še vedno to, kar je že omenila Lisa, ne glede ali je to moka ali npr. poper v prahu- torej bi rekla dva zrna ali potres iste količine- dveh zmletih zrn popra.

Kar pa se tiče izraza sadeln, sedeln, sem ponovno preko zasebnega sporočila dobila koristno informacijo, ki mislim, da je še najbolj blizu temu, kar je teta hotela povedati. Nemški izraz (pri nas so pogosto uporabljali nemške izraze, ki so jih nekoliko poslovenili) Sellerie pomeni zelena (podobno luštreku). Ne vem, samo ugibam. Glede na romantično kuhinjo pa kljub vsej romantiki včasih pravim- hvala bogu za vse moderne pečice, štedilnike, hladilnike itn., saj nam olajša marsikatero težko in dolgotrajno opravilo. Čeprav je pa res da bolj je preprosto in naravno, boljše je.

O, gevirc, skoraj pozabljen izraz! Spomnim se, da so ga doma delali iz slanine, česna, kumine in še nekaj zelenega (najbrž peteršilj), izgled kot bolj groba pašteta in to se je potem dodajalo omakam, golažem, pečenkam...

receptTetePepe, praviš, da je rasproten pečenka, pa me zanima, zakaj bi jo na koščke narezala in popražila? Razen, če je to "reciklaža" pečenke? Ali je mišljeno meso, ki ga ponavadi uporabimo za pečenko? In čemu je v naslovu "mašinen"?

lp

Mišzmoke, jaz sem navodilo "nareži približno enake kosce mesa" bolj razumela kot da večji kos mesa razrežeš na zrezke. Mašina naj bi bila stroj, kake veze pa ima to z jedjo, pa nimam pojma.

Rasproten je mene spomnil na rospraten, kot se pri nas reče enemu kosu mesa, po domače.

Kateremu kosu in kakšno meso? Jaz sem uporabila svinjino lahko pa da je kaj druga.

Oče mi je na stari izraz štupa odgovoril, da mu je stric vedno pri kosilu govoril, da naj mu da še malo štupe in to je pomenilo mleti poper...eno uganko smo razvozlali. S

Prata pravi moja stara mama svinjskemu mesu.

Rasproten zna biti popačenka iz nemščine

http://de.wikipedia.org/wiki/Rostbraten

Venturini, glede štupe imaš verjetno prav. Štaube, štaubat pa mislim da pomeni posipati, to je lahko bilo kaj v prahu- poper, moka, sladkor (štaubcuker, kot še vedno pri nas rečemo sladkorju v prahu).

Kozamurnik, ja, to bo to, Rostbraten, hvala za link. Kaj pa ima "mašinen" s tem, pa mi še vedno ni jasno.

Štupa sigurno pomeni poper.Pri nas se ta izraz še sedaj dosti uporablja,za mleti in za celi poper.

IvaSin, potem bo zagotovo poper, saj jih je več tega mnenja. Nikoli slišala, na našem koncu tega izraza ne uporabljamo za poper. Sem sklepala štuba- štubati oziroma štupati kot mi rečemo posipati.

Evo, več glav več ve. Hvala vsem za vaša mnenja in ja, tudi sam sem imel na sumu da gre za poper. Štavbala je moja stara mama meso, ko je delala golaž. najprej ga je pražila potem proti kocu, ko se je že zmehčalo pa ga je posula/poprašila z moko , nekoliko še pražila in zalila z bodisi vodo/juho ali vinom. Rospratl je izraz za goveje meso je pa to v bistvu kotlet in to visoki tam od hrbta naprej brez fileja. :)

Hedonist ima prav za " rospratl ". Še danes kdo uporablja " rozbratn " ali " rozbratl " za " goveji kotlet ".

Ežoj, sem malo pobrskala po spletu in se strinjam, čeprav včasih bolj kot iščeš po spletu, več različnih informacij najdeš, potem pa se znajdi. Po eni informaciji naj bi bil "rostbraten* goveji ali svinjski hrbet, pod drugi splošno ime razno pečenko ali dušeno meso. Zdaj se pa znajdi!

Zelo zanimivi zapisi, upam receptTetePepe, da jih boš še več delila z nami.

Glede izraza gevirc (ali gvirc) - ta se je uporabljal tudi pri nas, v smislu začimba, ampak v glavnem v pejorativni zvezi kot fraza ˝za prašiča ni gevirc˝, tako se uporablja še danes.

Nola, hvala, bom jih še več zapisala kmalu. "Za prašiča ni gevirc" še nisem slišala, sem pa nekaj v smislu "za svinje ni..." se ne spomnim več, kaj.