Velikonočni venec

Velika noč bo, prazniki...

Ne  maram praznikov, ne posvetnih, ne cerkevnih in ne osebnih. Teh še posebej ne.

Ne znam razložiti zakaj, enostavno ne prenesem vseh teh priprav, mrzličnega  tekanja po trgovinah, razmišljanj o tem kaj  naj skuham, pa  koga naj povabim, kako naj se ob priložnosti  oblečem.

 Za povrh so si ljudje izmislili še darila. Pa kaj še!

Jaz jih ne kupujem več  in ne maram, da me ob Veliki noči  ali Božiču zasipajo z recikliranimi  panettoni in brezveznimi darili.  Ne sicer vsi, vsake kvatre kdo tudi ugane in tako čovek z malo sreče dobi tudi kaj uporabnega, nekaj, kar mu je všeč.-

Drobne pozornosti, te seveda ostajajo in sploh ni treba da je praznik, da družino, prijatelje in znance razveselimo z njimi.

Jaz si praznik  naredim kar tako, na čisto navaden petek, brez posebnega  vzroka. No morda pa je to, da sem zdrava, da imam ob  sebi ljudi, ki me imajo, vsaj upam,  radi, dovolj velik razlog za praznovanje.

Moji psički gre zasluga, da bom napisala tale recept. Ob jutranjih sprehodih s pesjanarji mi ga je razložila moja prijateljica Teresa. Všeč mi je bil, moj mož, ki sicer zlepa ne pohvali ničesar, je izjavil, da je zadeva boljša kot  kupljena tradicionalna  Colomba , velikonočno pecivo pri nas, pa ga  delim še z  vami.

Začnimo torej.

Prvo testo:

15 dag dobre moke za vzhajana peciva, recimo taka, kot jo uporabljate za potice ( pri nas je to Manitoba)

1 žličko sladkorja

15-20 gramov kvasa in toliko mlačne vode da zamesimo hlebček, testo naj bo mehko, par minut bo dovolj.

Pokrijemo s folijo, hlebček naj vzhaja približno po ure.

Pripravimo drugo testo:

kakih 400, 500 gramov moke

3-4 velike žlice sladkorja

3 rumenjake

12-15 dag masla sobne temperature,

.

naribamo še  limonino lupinico, dodamo sol, malo ruma in toliko mlačnega mleka da dobimo mehko, srednje gosto testo.

Na hitro zamesimo.

Oboje , prvo in drugo testo zdaj združimo in  tako dolgo stepamo( mešamo), da dobimo gladko in  voljno testo, ki se ne prijema več rok.  Biti mora res  dobro pregneteno, sicer bo razultat bolj klavrn, pa zato nikar  ne krivite mene...! Lahko mešamo v kruhomatu, na roke, z robotom, kar pač premoremo.

Testo naj vzhaja na toplem, pokrito, dokler ne naraste za dvojno količino.

Ko je dovolj vzhajano, ga zvrnemo na pomokano desko, razvaljamo do  debeline kakih 3  največ 5 mm (ne obdelujemo več!) in namažemo z nadevom. Lahko s skutnim nadevom, po katerem na debelo potresemo rozine, namočene v rumu, lahko z gosto vanilijevo kremo in kanditi ali pa z marmelado, zmletimi mandlji, čokoladnimi kapljicami,  lahko je nekaj tretjega...

Svetujem marmelado in rozine, v  tem nadevu je moja najljubša, pomarančna, rozin bi bilo lahko precej več,

če ne bi z njimi razvajala rumenokljunih kosov.Ne skoparite z rozinami torej.

Testo zvijemo po dolgem, prerežemo na pol, tako da je  videti nadev, rahlo razpremo oba dela  in naredimo kito.  Prerezana stran  naj bo zgoraj. Kito oblikujemo v krog, venec( me je zmotila soseda, vmesne slike ni... )prenesemo  na pekač s peki papirjem, premažemo z maslom, še malo vzhajamo in spečemo. Rozine se zelo rade zažgejo, zato, ko je pecivo zlate barve,  pokrijte s papirjem!

180 stopinj in kakih 40-45 minut zadostuje, prilagodite se vaši pečici.

Pečen venec še topel potresemo s sladkorjem v prahu ali pa   oblijemo  z limoninim  ledom.Le par črt bo dovolj.

Danes je cvetna nedelja, peciva ni več, pol smo ga pojedli, pol je šlo v zmrzovalnik, saj veste, za vsak slučaj.

Za veliko noč bom naredila kaj drugega, rada ustvarjam in vedno kaj spreminjam, copram.

 Velika noč bo vseeno lep praznik, mojim čudnim predsodkom navkljub. Miza bo lepa, na njej bo kaj dobrega, tudi venec, le v drugačni preobleki. V sredino bom dala doma pobarvene pirhe z imeni, pa še kaj se bo našlo.

Če boste pekli tole pecivo, naj vam uspe in lepe praznike vam voščim.

Tudi brez tega recepta, le sami ne bodite.

In res ni  treba, da je Velika noč, Božič ali  kak drug praznik, da z majhnimi pozornostmi razveselimo prijatelje in sorodnike. Lahko je čisto navaden dan, petek recimo.

 P.s.

Da bo bolj jasno, kako se prereže in splete venec, dodajam še par slik.

V današnji sem poleg rozin dala še grobo sesekljane in  po vrhu tudi  nekaj celih mandljev.

Ko je bil pečen, sem kar celega dala v zmrzovalnik.

Res je kar nekaj dela z njim in za nevajene je morda kar velik izziv,  ga je pa lažje narediti kot potico.

Ne vem če je tudi boljši , lepši je vsekakor.