Jesenski pridelki v kleteh in zasipnicah

zdravje: moj vrt, avtor: Semenarna Ljubljana

Pridelek, ki ga bomo uporabili svežega, običajno shranjujemo v kleteh in hladnih shrambah ali ga damo v zasipnico. Že pri pobiranju pa moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil.

Primerna zrelost in zdravje rastlin

Shranjevanje_pridelkov-400x300.jpgRadič in kitajsko zelje, ki ju pobiramo dovolj zrela, lahko v primerni kleti počakata tudi do božiča, če nista že na vrtu pričela poganjati cvetnega stebla. Skladiščimo lahko le zdrave rastline oziroma njihove dele, saj se vsaka najmanjša okužba v kleti ali v zasipnici zelo hitro širi in tako uniči še ostali pridelek. Pri čiščenju tudi pazimo, da rastlin ne poškodujemo.

Skladiščimo suh pridelek

Pred shranjevanjem rastlin ne peremo in tudi s pobiranjem raje počakajmo na suh dan. Če nas vseeno preseneti dež, rastline pred skladiščenjem posušimo, tako da jih razgrnemo na zračnem prostoru pod streho. Tudi poletna suša ni ravno ugodna za skladiščenje vrtnih pridelkov, saj ne moremo računati na dolgo obstojnost v skladišču.

Spravilo v klet

Omogočeno mora biti kroženje zraka, zato naj ima klet zračnike. V večjih kleteh naj bodo pridelki enakomerno porazdeljeni po prostoru, ne pa naloženi v enem kotu, saj bo tudi tako zagotovljeno boljše kroženje zraka. Prav tako vrtnine zložimo v zračne in plitke zabojčke.

V istem prostoru z vrtninami ne hranimo zorečega sadja, saj to med zorenjem oddaja v zrak določene pline, zaradi katerih bosta hitreje kalila tudi krompir ali pa na primer čebula. Prav tako v klet, kjer shranjujemo vrtnine za zimo, nikoli ne dajemo šopkov rož ali drugih odrezanih delov rastlin.

Izdelava zasipnice

V zasipnici običajno shranjujemo korenovke, ki v kleti zavzamejo preveč prostora. Vanjo ne damo poškodovanih, okuženih ali razpokanih korenov, koreni morajo biti brez listja in čim bolj suhi. Z izdelavo zasipnice pričnemo konec oktobra. Izberemo odceden kos zemlje in izkopljemo okrog 1 m globoko jamo. Dno jame obložimo s plastjo suhega listja ali slame, nato pa v jamo položimo največ 75 cm debelo plast grobo očiščenih korenov s porezanim listjem. Zelenjavo obložimo s slamo ali koruznico ter na vrhu z zemljo. Dokler so temperature podnevi višje od 0 oC, ponoči pa malo pod ničlo, je zgornja plast zemlje debela okrog 10 cm. Kasneje, ko se temperature znižajo, pa debelino plasti povečamo. To velja posebej v primeru obilnega dežja ali suhega mraza brez snega.

Vso zimo, ko zemlja ni zmrznjena, lahko jemljemo korene iz zasipnice, zatem pa jamo skrbno zagrnemo nazaj in skrbimo, da je plast zemlje vedno dovolj debela.

Vir: Semenarna Ljubljana, d.d.
Več informacij na www.semenarna.si, www.kalia.si

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecsijasaja
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti

Dnevna potreba po energiji

kg
cm
let

Več formul »