dvoriščne legende

To pa je nekaj za oči in za dušo. Lepe so in očitno jim je pri noli lepo.

Zlate muce. Meta me spominja na mojega Mačka, ki ga že 12 let ni več. Ko se bomo končno preselili na kmetijo, bom spet imela mucke. Več njih. Me pa zanima, Nola, a je pri tebi kaka nova dvoriščna legenda, glede na to, da je ta album iz leta 2010?

Joj Mela oprosti, preimenovala sem te v Meto!!

In vedno znova jih je veselje pogledati. Vse so lepe ampak Šime je pa pravi Šime. Nikoli dolg čas Noli, muce se pa itak znajo na svoj način zahvalit za vse kar jim ona nudi.

He he spagon, jaz sem si celo osnovno šolo želela, da bi mi bilo ime Meta, pa še zdaj, na stara leta se mi zdi, da sem tako rekoč narejena za to ime.

Ja naša mačja populacija se menja iz leta v leto, pozimi jih je na zajtrku , kosilu in večerji kakšnih dvajset, poleti se pa porazgubijo. Stanujem v naselju, kjer je dosti počitnikarjev in kričanja tam okrog prvega maja si ne moreš predstavljati - saj enkrat do poletja se ljudje zavejo, da so te naše mucke izvežbane tatice, ampak okrog velike noči mi pa znajo prinest kakšno lepo ribo, hobotnico ali kos pečenke. Saj če slišim od kod se razlega vpitje nesem plen nazaj, če so pa kar tiho, sem pa še jaz in se lepo pogostimo.

Tele naše mačke servisirava skupaj jaz in en upokojen zidar Bartola. Nekaj mesecev nazaj je prišel k meni in mi zaskrbljeno povedal, da se je nekje na drevesu nad mojo hišo zagozdila ena muca. Katera pa ni vedel (jih imava vse takorekoč na broju, ampak on ima zanje druga imena kot jaz - joj koja glupa imena, mi zmerom pravi, da ne slišite njegovih, Jack, Miki pa še večje oslarije. No, jaz sem zapela tisto riba, riba in so se takoj vse prikazale, Bartola je pa še kar naprej trmoglavil da jedna mala mjavče tamo u drvetu.

Pa sem mu lepo razlagala, da se verjetno oglaša kakšen ptič, škorci se radi tako prismodujejo. On, pa ne pa ne, pa idi traži lojtru, no, pa sem šla in sem jo potražla, takrat je pa iz zavetja ciprese odletela ena šoja, še enkrat zamjavkala in se odpravila po svojih šojastih opravkih.

Bartola je bil pa hud, ji je požugal in še zabrusil: E, sad si sve rekla! Pa ga potem tri tedne ni bilo na spregled in smo se mačke in jaz morale ravnati kar same.

nola je napisala: ...- saj enkrat do poletja se ljudje zavejo, da so te naše mucke izvežbane tatice, ampak okrog velike noči mi pa znajo prinest kakšno lepo ribo, hobotnico ali kos pečenke. Saj če slišim od kod se razlega vpitje nesem plen nazaj, če so pa kar tiho, sem pa še jaz in se lepo pogostimo./konec citata/

Ja to je pa zelo lepo od njih. Na nek način ti očitno želijo povrnit tvojo dobroto in plen delijo s tabo, ko bi ga lahko nekje na samem pojedle in ti sploh ne bi vedela za to.

Haha, odlična zgodba! :) Ja, zeta, muce so hvaležne živali, čeprav mnogi trdijo da niso, da samo jamljejo in nič ne dajo. So res malo bolj trmoglave in samosvoje (kar jih dela še bolj zanimive), a znajo bit zelo hvaležne.

Mimogrede, nola, jaz sem skoz govorila, da bo moja prva deklica Meta. Na pa je od fanta sestri tako ime in smo se potem odločili za Vido :)

Nola, ti pa znaš pisat!

Tako lahkotno ti teče beseda, ko sem tole prebrala, sem se spomnila na zaplete v knjigi Osmi poverjenik Renata Barišića, zelo podoben stil pisanja.

Nola: Javno opozorilo, da se utegne, če boš nadaljevala z žaljivkami, kaj kmalu tebi zgoditi podobno kot tvojemu varovancu. Štej to kot moje zadnje opozorilo. PS - Plus paket ne ščiti nikogar pred zaklepom! Za milijon eurov se tudi mene podkupi ;-) za malo pa ne ;-)