Vanja, mislim, da se je nesmiselno vmešavati v druge kaj jedo za glavno jed in kaj ne. Pa ne zato, ker bi imela jaz kaj proti, ampak s tem škodiš sebi. Nekateri imajo raje eno, drugi drugo. Sicer pa, kako bi bilo, da bi bile vsem všeč iste stvari? Vsak dan tudi ne moreš jesti juhe ali pa solate in pa sadja. Potrebno je, da telo pridobi tudi druga hranila. Glede sladkorja pa tako - veliko vas je že pisalo glede velikosti in vsebine bonov. Jaz osebno sem mnenja, da so boni št. 1 za zredit se za tiste, ki na svoje telo ne dajo ničesar. Seveda bi lahko imela še več kot 150 kil, če bi vse pojedla, ampak niso boni krivi, da ti preveč poješ in se premalo gibaš - vsak je odgovoren zase in za svojo postavo. 90% mladih (pa tudi starejših), pa mogoče sem še to premalo rekla, gre veliko raje v Mc Donalds, kjer se nažira cvrte hrane in mesa, sladoled in pit, prelivov za solate in raznih mastnih burgerjev, kot pa da bi se odločilo za kaj zdravega tako da včasih vidim družine,ki gredo tja raje celo na kosilo. Zakaj? Ker je poceni, polno slabih dodatkov za dober okus, ker je na hitro, ker se jim ne ljubi kuhat in še bi lahko naštevali. Tako da ni samo v študentih ta slaba navada slabe prehrane, ampak tudi pri odraslih. Preveč mladih se ne giba nič, ogromno jih uživa alkohol, kadi in lahko bi se spuščala še kam drugam.
Tako da ponavljam, od vsakega posameznika je odvisno, ali bo dopustil, da v svoje telo deva nezdravo hrano, in če mu bo vseeno za to, kaj da v usta, koliko se giblje in kako izgleda.
Če že govorimo o glavnih jedeh, jaz tudi doma ne jem veliko, in to, da se pogovarjamo, kako bi morala izgledati 'tista ta prava normalna glavna jed' pri kosilu je totalno nesmiselno. Če se nekdo veliko giba, bo seveda potreboval več hranil kot pa nekdo, ki se ne giba nič. Jaz, npr., sem kot otrok bila zelo debela, ampak sem spoznala, da bi nezdrava hrana slabo vpliva na počutje in zdravje. Skozi življenjske izkušnje sem se naučila, kaj je zame in za moje telo dobro in zdravo, ob katerih stvareh se dobro počutim in ob katerih ne. Prav tako mora do takega spoznanja priti vsak sam.
Sama sem mnenja, da z govorjenjem nekomu, kako naj izgleda, koliko naj poje, kaj mora in česa ne sme, narediš več škode kot koristi, sploh sebi. Vsak mora do spoznanja priti sam, skozi življenje pa si sam izbira, čemu bo dal prednost in čemu ne.
Glede narastka pa tole, če desetim različnim ljudem rečeš, naj ga naredijo, ga ne bo nihče naredil enako. Pri enemu bo bolj sladek, pri drugem premalo itd. Kakor komu paše - kolikor si opisala Vanja vidim, da pri vas zelo zdravo živite, kar me veseli, ker takih ni veliko, se mi pa po drugi strani zdi totalno brezveze, da na tak način devaš mnenje drugim, kaj se tebi osebno zdi brezveze in 'nenormalno' za glavni obrok. Pri nas doma včasih jemo tudi samo palačinke, juho, ali pa celo samo prežganko, pa smo zato kaj čudni? Kje pa piše, kaj se je za glavno jed in kaj za sladico? Če bi se vsi ravnali po tako ostrih pravilih, bi bilo naše življenje en sam dolgočasen zakon in spisek dejanj, po katerih bi se morali strogo ravnati. Pri nas doma, npr., imamo ZELO redko skupaj juho, glavno jed, solato in sladico, če dobro pomislim se mi zdi, da se to pri nas še ni nikoli zgodilo. Kaj jaz jem za študentske bone je DALEČ DALEČ stran od tistega, kaj jem in kaj z mamo skupaj pripraviva za kosilo doma. Sploh pa študentski boni pri raznih restavracijah izgledajo drugačno, nekje dobiš le pico in sok, drugje sendvič, drugje celotno kosilo ali pa samo solato, spet drugje imaš kako drugo izbiro. Slučajno sem pač naletela na tako restavracijo, ki tako hrano ponuja. Sploh bi se pa naveličal, če bi vsak dan jedel isto. Sploh pa z enim narastkom ne tvegaš infarkta in sladkorne bolezni. Meni se zdi tveganje za take bolezni bolj v mentalnosti, v sekiranju, v zamerah in škodi, ki jo povzročiš sami sebi, ker si obremenjen s tem, kako moraš zgledat, kaj smeš in česa ne, kaj vseh nisi uspel in kaj bi še moral narediti, pa ti le-to ni uspelo. V veliki večini imajo z boleznimi opraviti tudi slabe stvari, ki se v nas nabirajo, pa ne zaradi hrane, ampak zaradi družbenih pritiskov, idealov in stresa nasploh. Seveda k temu pripomore tudi nezdrava hrana, ki pa je v večini daleč stran od obrokov, ki jih vidiš na slikah mojih študentskih kosil.
LP, S