Otrok nič ne je!

3. feb 2007 18:35

Saj sem čisto šokirana! 2 uri me ni, pa toliko odgovorov! Mi je že lažje pri srcu. Vsakemu posebej hvala za odgovore, ki ste mi jih dali. No, velika sreča je ta, da se čez nekaj mesecev odselimo od tašče in tasta v novo hiško . Se strinjam, da takrat zna bit bolje. Starih staršev se ne da prevzgojit, to vemo vsi, a ne? Ravno danes sem tašči rekla, da naj sinu ne kuha, kar si sam zamisli (potem, ko ne poje kosila) in mu potem, ko poje pol krožnika, da kinder jajček ali piškot ali kaj drugega sladkega. Pa je rekla, da mu je ta teden samo enkrat dala kinder jajček, da pa ga ne more gledat, če nič ne je in mu da sirovo štručko. "Bolje, da nekaj poje, pa čeprav sirovo, kot nič", so njene besede. Očitno z njo ne bomo rešili tega problema in bo najbrž res bolje, ko se odselimo. Ta teden je sina ulovila viroza z drisko (bruhal je samo 1x) in je še huje, ker je doma in spravi vase le pol krožnika hrane na dan. Še bobi palčk, ki naj bi bile baje dobre proti driski, zavrača. Tako se seveda ne more pozdravit in se bojim, da se bo driska še dooolgo vlekla. Zato sem toliko bolj obupana odprla sporočilo. NIKE! Sin je zelo aktiven, hkrati pa ga skoraj vsak zimski mesec ujame kakšna viroza. Še enkrat hvala vsem. Bom pa vesela še kakšnega odgovora. Lp, Asja

3. feb 2007 18:49

pa otroku ne naložit poln krožnik, mordamu na začetku daš samo malo, pa bo laže pojedel, če bo pa hotel še mu pa dodaš. včasih se otroci ustrašijo preveč polnega krožnika in nočejo jesti. reza

3. feb 2007 18:51

Tudi jaz sem imela problem s hranjenjem. Pa ne takšnega kot ti. Moja hči je na primer jedla kot vrabček. Pa nič za to, saj je bila drugače zdrava. Pa je pri 4 letih na primer pojedla juho iz šalčke za kavo-tiste mičkene, potem je imela pavzo 1 uro ali še več in nato je jedla ostalo, ker prej enostavno ni mogla. Že kot dojenčka smo jo hranili na vsaki 2 uri, ker je imela premajhen želodček, da bi se bolj najedla ob obroku. Ko je šla v šolo, je zdravnik na pregledu rekel, da nima norme za šolo, ker je tehtala samo 16 kg, neka njihova norma pa naj bi bilo 19 kg. Pa smo jo prvo leto lepo peš sprevajali v šolo in to zaradi tega, ker je bila prenežna za težko šolsko torbo. No v drugem razredu pa so itak puščalo stvari v šoli, tako da je bilo lažje. Je pa vedno pojedla, kar je bilo skuhanega, ker drugega enostavno ni dobila. Smo pa zelo pazili, da so bili obroki pestri, zanimivi in raznoliki, če je že pojedla zelo malo, naj je vsaj tisto dobro in kvalitetno. Sedaj je študentka, poje še vedno zelo malo, je pa zdrava in to je najpomembnejše. Po konstituciji je zelo nežna, krhka in od take osebe ne moreš pričakovati, da se bo basala s hrano. Vedno pa smo imeli pravilo, da se sladkarije jedo po obroku. Saj sem vedela, da potem itak ne bo mogla jesti.Pa si je dala kakšno vrečko s sladkarijami ob krožnik, da ne bo pozabila pojesti. Pojedla je obrok, vrečko pa pospravila, ker v želodčku ni imela več prostora. Pa je pojedla popoldan na primer 1 napolitnko in do večerje nič, ker je bila sita. Nikakor pa ne odobravam nagrajevanja po obroku , ker se potem začne izsiljevanje in me uboge mamice na koncu vedno popustimo. In to se stopnjuje, tako da se potem več ne ve, kaj je osnovni namen obroka, ker se vse sprevrže v borbo za hrano. Bodi dosledna, ker se pri tako majhnem otroku še da nekaj narediti, ko pa bo zrasel, bo pa to postal veliki problem. S taščo se pomeni, če pa se to ne da, potem pa naj čimvečkrat je doma, ampak brez popuščanja. vem da je v začetku to hudo, ampak na koncu boste vsi zadovoljni. Pa potrpeti je treba malo in biti dosleden. Kyara

3. feb 2007 18:53

res , da ga cartlate. ko bo lačen bo jedel. moji otroci tudi pri kosilu pojedo samo juho. ostalo včasih narežem na krožnik, in med igro ali gledanjem tv pridno spraznijo krožnik. včasih se mož heca: da mi slučajno ne bo kdo tega pojedel. to ponovi nekajkrat in oba z užitkom "pokradeta" kar je na krožniku. v vrtcu sem se pogovarjala z vzgojiteljicami. pri nas v vrtcu jedilnike sestavlja zavod za zdravstveno varstvo. vse novo hrano otroci zelo vredu sprejemajo, ko vidijo , da tudi vzgojiteljice hvalijo kosilo. ali pa ko so se odpravljali v kekčevo deželo- veste otroci ta namaz pa je tudi Kekec, in vse so lepo pojedli. torej ni bila potrebna nobena nagrada. poleg tega se mi zdi, da bo otrok počasi za vsako stvar zahteval nagrado. pa veliko uspeha v novem domovanju. m.schafe

3. feb 2007 19:28

jest bi se bil na Tvojem mestu tud s taščo skregat, na smrt če je treba ... konec koncev je Tvoj otrok in ne njen in Ti daješ komando, ne ona LP Drejček

3. feb 2007 19:36

Sama se lahko ob tem samo nasmejim, pa ne mi zamerit. Kaj pa naš Nejc, ki ima strogo nebeljakovinsko dieto, pa je poleg vsega še neješč? Kako pa ta problem reševati pri njem? Letamo z vsakim krhljem jabolka za njim. Ne smemo ga pa navaditi na kaj, česar praviloma ne sme jesti (zaradi vsebnosti fenilalanina). Danes smo praznovali rojstni dan in on je od vseh dobrot lahko z mize vzel samo papriko in kisle kumarice. Dobro, da je vsaj svoj kruh, najraje brez vsega. Loni Makaroni

3. feb 2007 19:50

drejcek je napisal/a:

jest bi se bil na Tvojem mestu tud s taščo skregat, na smrt če je treba ... konec koncev je Tvoj otrok in ne njen in Ti daješ komando, ne ona LP Drejček

Lahko se na smrt skregam s taščo glede prehrane otroka ampak rezultat bo, da ne bova več govorili, ona bo pa vseeno pitala otroka s kuhom, kinder jajčki in mu kuhala kar si bo v tiste trenutku zamislil, ko bo pri njej. Ima pač tako filozofijo. Uspešna bi bila le, če bi jaz otroku prepovedala stike z njo, tega pa seveda ne bom naredila, saj je drugače čisto v redu ženska in tudi shajamo v redu. Predlagam, da strokovnjaki poleg svetovanja o vzgoji otrok, začnejo izvajati tudi predavanja glede starih staršev. Npr. Kako babicam in dedkom postaviti meje? Lp, Asja

3. feb 2007 19:56

Asja, moj mali ima dve leti in pol in se ne spomnim, kdaj bi doma pojedel cel kos kruha. Za zajtrk poje jogurt, zvečer tudi kaj takega, zelo redko je tisto, kar jeva midva, pa še to samo žlico ali dve. Ima sicer občasne izpade in poje cel krožnik juhe in kdaj kakšen krompir ali pašto, vendar je to prej izjema, kot pravilo. Danes je zjutraj trikrat dal v usta košček kruha z marmelado, za kosilo dvakrat v usta malo sesekljane pečenke in zvečer je z nama pojedel kos kruha z namazom bakala. Zdaj mi je vzel še košček hruške. Ker smo bili na obisku, je tam na žalost pojedel še nekaj bombonov, ki pokvarijo vse. Ampak očitno ne rabi več kot toliko. Tudi on v vrtcu poje vse in ima vse rad, zato me ni strah - kot vemo je v vrtcu jedilnik skrbno sestavljen. Čez vikend pač potrpimo. Umrl pa sigurno ne bo. Od sestrične otrok je zrasel ob lizikah in bombonih (dobesedno), pa je ravno tako zrasel (razen težav z zobmi). Glede bolezni pa tako, ne vem, zakaj smo odrasli prepričani, da moraš ob bolezni jesti, da se okrepčaš. Tudi bolna žival ne je, telo se bori z boleznijo in bi ga dodatno obremenjevanje s hrano samo utrudilo. Pa saj je izguba apetita med boleznijo čisto normalna. Če otrok dovolj popije, se torej ne sekiraj. Tudi moja mama je malega fajn pitala z bonboni, tudi oni živijo pod nami. Jaz sem ji že stokrat rekla, da naj mu ne daje sladkarij, ker jih že preveč poje doma. Ker je bolj malo zaleglo (saj kao trudila se je), sem enostavno omejila obiske, malemu ne dovolim več dol, raje ga sama s čim zaposlim. Druga tašča je še hujša, ona sploh ne razume, da bi mu za vse tiste sladkarije lahko kupila barvice ali kaj podobnega, ampak k njej gremo na srečo tako redko, da bomo preživeli. Torej ne se sekirat, saj vidiš, da imamo vsi podobne težave... matilda

3. feb 2007 19:58

Drejček, če si v dobrih odnosih s taščo, ji lahko vsaj govoriš in jo opozarjaš, če se na smrt skregaš, še tega ne moreš več. Ti pa močno najeda živce taka stvar, ja. matilda

3. feb 2007 19:59

Tudi mi smo dali težavno obdobje prehranjevanja skozi, in izkušnja je - čim manj cirkusa. Ko bo lačen, bo že jedel. Pri nas je bilo celo tako, da so otroci imeli pri tašči in tastu strožji režim in več discipline kot doma in ni bilo izmikanja, razvad pa tudi ne. Sladko je bilo vedno pri roki (sin bi živel in umrl na čokoladi, že od malega) in ni bilo to nikdar nagrada. Smo imeli dneve, ko je jedel samo čokolado in kosilo v vrtcu, pa nič drugega. Nisem delala cirkusa, in čez dva dni je normalno jedel. Otroci preizkušajo meje naše potrpežljivosti in mi smo tisti, ki uravnavamo dogajanje. Nikdkar nisem dovolila, da bi pozornost nase otroka usmerjala zaradi hrane - če nista hotela jesti, ju nisem silila, čeprav so sinu eno obdobje tudi rebra štrlela ven in je bil videti kot sirota. Starost štirih let je pa tudi obdobje, ko otroci skušajo uveljaviti neka nova pravila in včasih se pač začne pri hrani. Moja otroka, zanimivo, sta v vrtcu in kasneje v šoli, jedla stvari, ki jih doma nista hotela niti videt na krožniku. Morda čredni nagon, kaj vem, ampak sem pa šla v šolo po nekaj receptov in se pogovarjat s kuharicami, pa so mi povedale,kako nekatere jedi prirpavljajo in sem mu jih potem delala doma. In je sin jedel (hči ni bila tako problematična kot on). Sem pa čisto po tihem v obdobju, ko je bil neješč, kuhala pretežno stvari, ki jih je imel rad (pica, dunajski, pomfrit - samo ljubo zdravje,kajne?, pa riž, pohan piščanec...no je pa vsaj ribe vedno imel rad), vmes pa kaj takšnega, kar mu ni najbolj teknilo, pa smo rešili tako: danes pojej malo tega, bo pa jutri spet nekaj po tvoji izbiri. In ni minilo doglo časa, pa je jedel vse. Tako da - čim manj cirkusa, če bo kdaj lačen, bo že pojedel vse, kar bo dobil. Mamamia mamamia