Socialna država ?

Odkar poznam predpise, je bilo mogoče odpustiti delavce, ki ne delajo dobro. Od leta 2003 pa je praktično nemogoče obdržati službo, če se delodajalec odloči, da te odpusti. Obstatajo tudi zaščitene kategorije, vendar če kdo od njih slabo dela, ga je prav tako mogoče odpustiti. Res pa je, da je za to potrebno strokovno znanje in natančnost; delodajalci pa za tako delo ne bi plačali in natančnost ni njihova vrlina. Nek strokovnjak sedanje vlade je izjavil, da bi morala biti delovna zakonadaja taka, da ko se delodajalcu ekonomsko ne bi več splačalo imeti zaposlenega delavca, kar velja predvsem za delavce po 50! letu, bi ga lahko brez težav in postopkov odpustil z utemeljitvijo, da ne ustvarja profita. Država pa naj za te delavce poskrbi s socialnimi instrumenti. Ob tej izjavi sem res skoraj padla s stola. Ves čas zagovarjam stališče, da je večina brezposelnih in prejemnikov socialne pomoči dejansko v stiski in je krivično vse metati v isti koš s tistimi, ki sistem zlorabijo. In zlorab ni tako malo. frina Sporočilo je spremenil(a) frina dne 11. jan 2007 18:50:10

Frina, verjemi, da smo vsi ljudje in tudi človeka odpustit ni lahko - ne zaradi notranjih občutkov, ne zaradi zakonov. Iz izkušenj ti povem, da tudi takega, ki ti dela škodo - materialno in z klevetanjem, se ne moreš rešiti, razen, če ga prepričaš, da gre sam proč. Iz lastnih izkušenj ti povem, da smo imeli delavko, ki nas je opravljala, da so nas ljudje čudno gledali - nekateri so hodili celo spraševat, kako si to dovolimo, imela je "govorilne ure" po eno uro ali več, kar je druge neudeležene stranke odbijalo - tudi to si je marsikatera upala pridet povedat. Izdajala je nepopolne račune, kljub temu, da smo jo o tem poučili in ji napisali "mušter" - ne bi zdaj o kaznih. Med njenimi govorilnimi so ji kradli robo, česar se je celo sama zavedala. Domov je odhajala tudi po deset minut pred koncem zaprtja trgovine z izgovorom, da ima družino, čeprav je njen urnik trajal do pol ure po zaprtju trgovine (imela je namreč premalo ur), od nje pa smo zahtevali samo, da pomije po tleh, kar ji je vzelo največ 10 minut - tako se ji je vsak mesec nabralo 11 - 13 ur manjka, kar se da spregledati, če si zadovoljen z delom. Nikoli ni sodelovala pri znižanjih in inventurah, ker ona je imela zvečer obiske ali družino. Za praznike, ko je bilo največ dela, je imela dopust - vsako leto ista zgodba..., če ne je imela pa bolovanje in je ni bilo niti sram, ko smo se srečali na cesti. Ko ji je zmanjkal dopust, si je privoščila brez sporočila ostati podaljšan vikend pri starših (živeli so oddaljeni pribl. 200 km), ker ni mogla iti v petek in se vrniti do nedelje - pot je bila namreč predolga in je rabila vsaj pet dni, da je lahko šla domov. Pa še bi naštevala, marsikaj sem že pozabila. Seveda smo poklicali pravnico na ministrstvu za delo, kaj lahko naredimo, dobili odgovor, da bi jo morali dati na disciplinsko, zbrati dokaze (kar niti ne bi bil problem), vendar so postopki dolgotrajni in ona še ni slišala za primer, ko bi dobil delodajalec. Eno so zakoni, drugo pa resničnost. Se dogaja vse mogoče, ampak kar tako udrihati čez delodajalce in braniti delavce, pa tudi ni fer. Zavedati se moramo, da ima vsaka zgodba svoje ozadje, vendar ponavadi pametnejši odneha in se sliši samo ena stran. matilda

Matilda, manjkal vam je samo dober pravnik. Večino sporov zgubijo delodajalci prav zato, ker se ne držijo predpisov. Znano je, da beležijo Delovna sodišča v zadnjih letih velik upad novih zadev. Da se celo sodniki bojijo, da jih je preveč. Imam enega zadnjih dokumentov iz sodnega postopka na delovnem sodišču, ki zadeva sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ki ima pri reševanju absolutno prednost. Izpodbijani sklep datira v oktober 1995. Postopek bo zagotovo dobil delavec, ki je ves ta čas brez zaposlitve in na socialki. Zadeva je bila že dvakrat na vrhovnem sodišču in bo najbrž še tretjič. Kako že pravijo: pravica, ki pride prepozno, ni več pravica ... Kot utrinek: delodajalčev odvetnik je v pritožbi ( pritoži se na vse, kar je možno) napisal dobesedno tole: " Okoliščina, da ( delavec) živi od denarne pomoči, ne dokazuje njegove socialne ogroženosti, saj ni mogoče trditi, da se je njegovo stanje preživljanja v zadnjih 10.letih spremenilo. Koliko evrov bi vi prisodili temu delavcu, ki 11 let in več čaka na pravico ? Kje je tu socialna pravna država ? frina

Se strinjam s Frino. Vseh brezposelnih res ne gre metat v isti koš. Matilda, praviš, da bi dala delavca za dva tedna na mesto vodje, da bi videl kako to zgleda. Jaz bi pa dala najprej šefe malo v proizvodnjo delat, da bi videli v praksi kaj se da in kaj ne. Preden sem ostala brez zaposlitve, smo imeli šefico, ki pojma ni imela kako se stvari streže. Bolj ko so ji razlagali, da so nekatere stvari v praksi drugačne kot pa na papirju, bolj je trdila svoje. Kdor ni poizkusil ,ne ve kaj smo delavci preživljali. Kakšni pritiski so se vršili nad nami, da ne govorim o tem, da smo 4krat tedensko morali delat po 12 ur, če pa se ji je zahotelo, pa smo mogli še soboto delat. In nihče nam ni plačal dodatnih ur. So rekli, da jih bomo lahko pokoristili. Jok brate odpade. Ko so minili trije meseci so se dodatne ure izgubile. Potem pa sem v zahvalo pristala na cesti.Vodilni bi morali najprej vsa dela sami obvladat, da bi potem lahko nekaj zahtevali od podrejenih. Glede študentskega dela pa mislim, da kar naj ostane. Kdor želi naj dela, čeprav je pa po drugi strani res, da bi lahko brezposelne zaposlili. Nihče pa ni omenil upokojencev, ki imajo visoke pokojnine, pa še na črno delajo. O, pri nas v našem kraju jih kar nekaj poznam. Tega ne bi smeli dovolit in bi morali dat brezposelnim možnost. Zakaj bi pa upokojenec delal? Saj ima pokojnino, ki si jo je zaslužil. Če pa je komu dolgčas, pa naj pokojnino vrne in naj gre nazaj redno delat. Še enkrat bom povedala, da nismo vsi brezposelni leni in da se nam ne ljubi delat. Glede dela na črno bom rekla naslednje: enkrat in nikoli več. V dobri veri, da boš nekomu naredil uslugo, te pa prijavi, da delaš na črno. Hvala lepa za tak užitek. Kot sem že rekla, marsikaj sem že delala in bila pri tem ogoljufana in ponižana. Kdor brezposelnosti ni občutil, naj ne govori o lenobi. Pa brez zamere. LP! fakin712

ja, fakin, prav imaš, celo obstaja nekaj direktorjev, ki še niso videli dela v proizvodnji, ampak koliko. Kot da je samoumevno, da prideš iz šole direkt na stolček - no se tudi zgodi. Sicer pa kako se od direktorja po eni strani zahteva boljše vodenje in rast, po drugi strani pa ne sme delavcu nič rečt, ker ta takoj reče, naj pa sam dela ali pa da on nič ne dela, ampak samo sedi v pisarni. Zato bi dala vsakemu poskusit tudi tako delo. In tudi tisti, ki poskusi delo vodje in sproba odgovornost reče - nikoli več, verjemi mi - vsaj tisti, ki delo vzame zares. matilda

frina je napisal/a:

Matilda, manjkal vam je samo dober pravnik. Večino sporov zgubijo delodajalci prav zato, ker se ne držijo predpisov. Znano je, da beležijo Delovna sodišča v zadnjih letih velik upad novih zadev. Da se celo sodniki bojijo, da jih je preveč. Imam enega zadnjih dokumentov iz sodnega postopka na delovnem sodišču, ki zadeva sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ki ima pri reševanju absolutno prednost. Izpodbijani sklep datira v oktober 1995. Postopek bo zagotovo dobil delavec, ki je ves ta čas brez zaposlitve in na socialki. Zadeva je bila že dvakrat na vrhovnem sodišču in bo najbrž še tretjič. Kako že pravijo: pravica, ki pride prepozno, ni več pravica ... Kot utrinek: delodajalčev odvetnik je v pritožbi ( pritoži se na vse, kar je možno) napisal dobesedno tole: " Okoliščina, da ( delavec) živi od denarne pomoči, ne dokazuje njegove socialne ogroženosti, saj ni mogoče trditi, da se je njegovo stanje preživljanja v zadnjih 10.letih spremenilo. Koliko evrov bi vi prisodili temu delavcu, ki 11 let in več čaka na pravico ? Kje je tu socialna pravna država ? frina

No Frina, saj si sama navedla, zakaj se ne splača, niti z dobrim pravnikom. Če ti pravnik z ministrstva sam pove, da nimaš šans. Ocenili smo pač, da nimamo dosti, da bo delavka v času postopka čakala doma in ji bomo morali zato dati še plačo z obrestmi. Saj se ji nebi niti splačalo nove službe dobit in reskirat, da jo spet izgubi. Čeprav se ji je pri naslednjem delodajalcu godilo isto, oziroma se je godilo njemu, ljudje so jo pa v celoti spoznali. Ampak zadovoljstva pa nimaš, ker škoda je bila že narejena. Mogoče zadoščenje, da nisi bil ti v zmoti. matilda

V tej zadevi sem bila prepričana, da bo delavec zmagal. Sodišče, Matilda , je dvakrat zavrnilo tožbo delavca ( torej en sodnik na 1. stopnji, 3 sodniki na drugi stopnji in to dvakrat), vrhovno sodišče pa je dvakrat njihove sodbe v celoti razveljavilo. Torej znanje pravnika z ministrstva v primerjavi s specilaliziranimi sodniki... Aja, sem na strani delavca .... Drugače pa poznam take delavce, res so pokora... frina

Kot sem enkrat že napisala - če nekdo reče, da je reven, se ti more smilit, moraš jokat z njim, bognedaj, da bi mu solil pamet, kaj šele očital krivdo, ki je pripeljala do te situacije, te drugi takoj strgajo. Pa ne samo na forumu, tudi na tv in na ulici je tako. matilda jasna

Res pa je, da je za to potrebno strokovno znanje in natančnost; delodajalci pa za tako delo ne bi plačali in natančnost ni njihova vrlina. frina So se ti pa res delodajalci zamerili frina, da tako po njih udrihaš... jasna

Veri, jasna