Tezka odlocitev

20. nov 2006 12:49

Odkar sem prebrala tvoj klic na pomoč, razmišljam, ali napisati nekaj besed ali ne. Ampak ker človeku v stiski vsaka beseda pride prav, prijazna ali malo manj prijazna (in prav slednja marsikdaj prispeva k rešitvi dileme, verjemi!), sem se odločila, da vseeno nekaj napišem. Čeprav so bistvo povedale že moje predhodnice, vsaka po svoje. Predvsem se mi zdi pomembno, da se najprej temeljito in odkrito pogovoriš sama s seboj. Samo ti poznaš VSE okoliščine, ki so pomembne za tvojo odločitev. Me lahko bolj ugibamo, tudi če se komu zdi, da pozna dogajanje. Navsezadnje pa nobena od nas ne ve, kaj se dogaja pri vas doma za zaprtimi vrati, kamor nimamo vpogleda, predvsem pa nimamo pojma, kaj se dogaja v tvoji glavi in glavi tvojega moža. To pa je najbolj pomembno. Torej: pogovori se najprej sama s seboj, odkrito, temeljito, neprizanesljivo. Potem prespi in se naslednji dan odloči. In potem ukrepaj. Pri tem upoštevaj, da vsaka odločitev prinese s seboj tudi nekaj "prtljage", na katero morda nis računala, a je sestavni del vsake odločitve. In jo pač moraš nositi s seboj. Govorim tudi iz lastnih izkušenj. Morebitni zapleti in težave pridejo po vsaki odločitvi, in na to bo potrebno računati. Zato je toliko bolj pomembno, da imaš pred seboj zastavljen cilj in izdelano pot do njega, da te tudi morebitne ovire ne bodo ustavile. Če je z možem tako hudo, da zveze ni več mogoče obnoviti v tolikšni meri, da bi bila znosna, potem jo je bolje pretrgati. Ampka, polagam ti na srce, ne vpletaj v vajine spore otrok. Loči tvoj odnos do moža in odnose otrok do očeta. To sta dve ločeni kategoriji, bolj ju prepletaš, težje je za vse. In bolj mu boš na ta način skušala nagajati, večje veselje bo imel za povračilne ukrepe. To pa je zgodba brez konca in kraja, konec pa ne more biti srečen. Ampka, to zgolj ugibam, saj ne poznam vaših medsebojnih odnosov. Kakorkoli, včasih se lahko hiša, ki jo imenujemo zakon ali zveza, zamaje vse do temeljev. A če je volja, se da obnoviti in tudi malce drugačna razporeditev prostorov, nova streha in stene lahko pomenijo prav tako prijetno in udobno bivanje....če malce parafraziram prvi stavek. Če pa ni tako, je bolje iti narazen. Kot sem že rekla: sama najbolje veš, kakšno je dejansko stanje, in na podlagi tega se odloči. In se podpišem še pod Vendelinino pisanje. In mroda rek: Najsrečnejši ljudje nimajo nujno vsega v izobilju; oni le izkoristijo najboljše od vsega, kar jih doleti. Verjemi, da je res! Drži se in srečno na tvoji poti, katerokoli boš izbrala, Mamamia mamamia

20. nov 2006 16:00

Vesna Človek ne more stopicati na mestu, ampak je le pot naprej in pot nazaj. Tako je tudi med možem in ženo. Ne smili se sama sebi. Naredi odločilen korak. Misli nase, predvsem pa na otroka. V želji in upanju, da čimprej rešiš sebe in otroka vseh težav, te lepo pozdravljam. Iča

20. nov 2006 17:03

Spoštovana! Če me spomin ne vara sva se nekaj časa nazaj pogovarjali prek klepetalnice. Povedala si mi, da si bolna, je tako? Če ti ni z možem več skupaj živeti, je brez pomena vztrajati. Če dva nista za skupaj pač nista in je bolje, da gresta vsak svojo pot. Zaradi otrok se ne sekiraj, ti bodo bolje preboleli vse skupaj kot ti. Če se boš še nervirala za vse skupaj, se ti bo bolezen samo še poslabšala. Verjemi, da ti ni treba trpeti nikogar, ki ti ni naklonjen in ki ti želi slabo. Stres pa samo še poslabšuje počutje. Želim ti, da bi to zadevo, čim hitreje rešila, brez večjih pretresov. Zaradi otrok se nikar ne boj, saj so včasih bolj pametni in zreli, kot pa si starši mislimo. Iskreno in iz srca ti želim, da se čim bolj pametno odločiš brez prevelikega stresa. Obilo uspeha ti želim. LP! fakin712

20. nov 2006 18:09

Še nekaj, kar sem prej pozabila: Vesna, kakšna pa bi bila rada. Iz tvojega zapisa se vidi, česa NE ŽELIŠ v življenju, a vseeno trpiš. A si si kdaj zamislila, kaj bi rada? Hočem reči, ali imaš na listu napisano pet značilnosti, kakšna želiš biti. Pa čisto konkretno. Bi bila rada samozavestna, odločna, zdrava, ekonomsko neodvisna (nisem čisto dobro razbrala iz zapisa, kako je s tem) in še nekaj takih oprijemljivih lastnosti? Potem se pa začni obnašati tako, kot da vse te lastnosti imaš in se te bodo lastnosti nekako prijele, potem bodo tudi ostale stvari postale bolj uresničljive. Vadi malo samozavest: hodi po ulici kot kraljica (pa čeprav te vse boli in bi se najraje razjokala), pa se boš počasi res počutila samozavestno. Nauči se izrazžati zahteve in to tako, da ne bodo ne osorne in da ne boš moledovala. Če ti mož ne daje čustvene podpore, potem pri njem ne prosi zanjo, ker je itak ne boš dobila. Če ti mož nerga zaradi denarja, mu nemudoma povej, da to potrebuješ in konec diskusije. In vse z mirnim glasom. Moraš imeti stvari pod kontrolo, če jih pa slučajno nimaš, se pa delaj, da jih imaš pod kontrolo - in jih boš sčasoma tudi imela. Če bi bil slučajno nasilen, nemudoma zavrti 113 in ne misli si, kaj bodo pa sosedje rekli, alkoholiki so zelo zelo zelo preplašeni, ko pridejo fantje v modrem. Če je treba, kliči policijo vsak dan (sicer ti bo pa odvetnik priskrbel nalog, da se nasilnega alkoholika odstrani za 14 dni in tistih 14 dni ti ljduje niso v hotelu) Naj bo njega sram, je naredil dovolj sranja za to življenje. Vsak dan se nauči nove lekcije o tem, kako postaneš močna. Ker, to, da si žrtev te ni pripeljalo, karmor si hotela, kar pomeni, da bo treba obrniti volan za 180 stopinj. Ti želim veliko uspeha pri tem. Vmes pa naj tvoj odvetnik rešuje tvojo ločitev. Vendelina jr.

20. nov 2006 18:35

Vesna, tudi sama sem bila v podobni situaciji, kot si zdaj ti, le da sem bila jaz zdrava. Res je, da moraš najprej pošlihtati pri sebi in odpustiti in vse ostalo , kot ti je že tortica povedala. Vendar je to težko, če ti nekdo stalno meče polena pod noge, te žali, ti ne nudi pomoči, ko jo najbolj potrebuješ. Ob takih odnosih je zelo težko najti razumevanje za takega človeka in mu tudi odpustiti. Mislim, da si v taki situaciji na najboljši poti, da zboliš tudi psihično . Torej, moj nasvet: drži se tega, kar ti je povedala vendelina jr., bodi trdna v sebi in v svojih odločitvah, odpuščanje in pozabljanje pa pusti za kasneje, ko se boš ustalila in ugotovila, da ti je sami z otroki boljše, kot z nekom, od katerega nimaš nič drugega, kot težko glavo.Veliko sreče ti želim, pa ne glede na to, kako se boš odločila. LP menci

20. nov 2006 21:14

Mislim enako, kot moje predhodnice(sploh vendelina jr.) Povedala bi ti pa to, draga Vesn@:tudi sama sem se ločila od alkoholika,z njim imam sina,pa mi ni bilo niti sekunde žal.Prej je moj sin imel sitno in nezadovoljno mamo, ki je večkrat brezveze vpila nanj in se ob vsem tem še slabše počutila.Končno sem zbrala toliko moči in volje, da sem se ločila-ni bilo lahko,ampak je bilo vredno.Počasi sem si življenje spet uredila,spoznala sem čudovitega človeka,ki je danes moj mož,ki je sprejel ne le mene,temveč tudi mojega otroka(kar je bilo zame najpomembnejše)Zato, če v srcu tako čutiš,se odloči in naredi to za sebe in svoja otroka. Veš,bolezen je lahko tudi odgovor telesa na vso nezadovoljstvo in gnev,ki ga nosiš v sebi!Odloči se tako, kot bo za vas najboljše! In veliko sreče pri zdravljenju:bitka je dobljena,trdno verjamem, da bo tudi vojna! Lp, ela

20. nov 2006 21:40

hvala vsem za nasvete mate cist prav razcisti moram sama s seboj marsikaj sem in tudi to bom prebrodla saj ze sedaj sva kot tujca in ga nic ne pogresam edino napako mam ker neznam ali pa nocem odpuscat no to se nisem razcistla lp vesna sem vrag a ne vesna kovačič

21. nov 2006 9:13

Vesna,kaj pa imaš za odpuščat, oprosti ampak jaz tudi ne odpuščam in ne živim tako v en dan kot se temu reče.In se zato nič ne podcenjujem,tak je pač moj karakter.Smo pa ženske predobre do moških in otrok ,preveč postorimo in ko se enkrat upreš je najprej halooo v hiši vendar kmalu opazijo ,da nisi priletel z lune ampak imaš prav tako svoje potrebe....Ali je pa obratno u življenju-mož doma skuha,pere,celo otroke previja,žena ga pa izkorišča v nulo.Vesna tudi jaz doma velikokrat ponorim,ker sem utrujena ali pa slabe volje,potem se pa vse stvari uredijo in tečejo naprej.Če pa sta z možem postala tujca je pa sploh slabo,ja kaj se ne moreta pogovoriti kako in kaj naprej,če pa te ob tvojem govoru ignorira in se noče pogovarjati pa ti reci zadnjo besedo.V takem odnosu ne moreš živeti,res ne... kuharca37

21. nov 2006 9:37

Beseda odpuščanje ima v sebi en katoliški naboj in jo nekako povezujemo s tem, da nam nekdo naredi svinjarijo, mi pa nastavljamo še drugo lice. Tega ni treba, to se v bistvu ne sme. Če namesto besede "odpustiti" uporabiš nekaj takega kot "pustiti jezi, da gre ven iz tebe in te ne obremenjuje več", ima vse skupaj več smisla. Sama sem imela pred več kot desetimi leti (kmalu po koncu faksa) eno izkušnjo, ko sta mi dva človekarja (uporabljam novo Svetlanino besedo) naredila eno veliko svinjarijo (ni bila zasebna, bila je službena). Tisto mi je pobralo nekaj let zdravja. Ko sem se pobirala, sem imela motiv, da bi tistima človekarjema pokazala kakšne nule od karakterja da sta (v smislu, le počakajta, da se reaktiviram, potem bosta pa videla). Skratka, pobirala sem se tudi zaradi motiva po maščevanju. Motiv ni bil pravi, zato je šlo pobiranje bolj počasi. Potem sem bila pa en mesec v bolnici in sem "shvatila neke stvari" in na izhodu iz bolnice mi je bilo čisto vseeno, kaj tista človekarja sploh počneta, če sta sploh živa, totalno vseeno mi je bilo za njiju. Nista me več obremenjevala, nekako sem ju prečrtala (ljudi, ki me ne zanimajo pač mentalno prečrtam, škoda mojega diska za balast, bo že univerzalna energija postavila idiote točno tja, kamor spadajo, ni treba meni). Potem je šla pa moja krivulja strmo navzgor. Nekaj smiselno podobnega se v glavi dogaja tudi v primeru, ko zveza razpade. Pa sploh ni nujno, da si v zvezi z alkoholikom. Novo življenje, ki vključuje tudi novo zvezo (ko je čas za to) je možno takrat, ko te prejšnje življenje in prejšnja zveza ne obremenjujeta več. Ko v tebi ni več jeze. Vendelina jr.

21. nov 2006 10:17

Pozdravljene vse! Tudi jaz ti želim, Vesn@, veliko moči in volje, da narediš spremembo v svojem življenju. Se popolnoma strinjam z Vendelino jr. Ampak: Tukaj se mi zdi zelo pomembno, da imaš jasne cilje, ki so vedno pred tabo. Če si želiš še ostati z možem potem naredi plan/načrt, kakšno si želiš, da je tvoje življenje z njim in mu to povej. Če si pa odločena, da ga nočeš v svojem življenju, potem se usedi za mizo, vzemi papir in svinčnik in naredi načrt. Ta načrt naj vsebuje vse (skrb za otroka, finance, bivanjsko problematiko, kdo bo poskrbel za otroke, ko boš v bolnici, in pa obvezno nekaj zase- nekaj kaj ti veliko pomeni- joga, tečaj tujega jezika,...)! Svetujem ti, da ta načrt skrbno preučiš in potem stopiš do odvetnika in slediš načrtu. Obesi si ga na hladilnik in ga vsak dan glej. Kmalu boš lahko odkljukala posamezne točke. Na koncu je zmaga, uspeh in lepo življenje. Beri mogoče knjige za motivacijo in osebno rast (sama priporočam knjigo Brez izgovorov!!) Če rabiš pa še kakršno koli pomoč, sem pa prepričana da jo boš na kulinariki dobila. Srečno! tamara