Oh te tašče

elaphus je napisal/a:

Hehehe,... LP cervus

Kaj pa to pomeni? katjushka

tudi mene je tale hehehe zmotil...pa sem ga tako kot vse nedobrodošle stvari ingnorirala.. Jaz se načeloma razumem s svojo taščo, vendar predvsem zato, ker je ona taka, kakršnih več ne delajo. Še muhi ne bo storila žalega ( ok, lažem, če hočejo na njeno meso, je morilska :) ). Niti slučajno se ne bo skregala, rajši je tiho in gre stran. Dala bi vse in še več, rajši sama nima. Razvaja vse po vrsti, od velikih do malih. Stori vse, kar se ji reče in še ogromno zraven. Vse te reči so sicer zelo fajn, ne vem pa, kaj si v določenih trenutkih misli o meni. Jaz sem v fantovo familijo prinesla..hmm..kako bi temu rekla..."povej v obraz in takoj"...in tako včasih izpadla grda...ne maram, da se govori o nekom, ki ga ni zraven, kar je v njihovi familiji pogost pojav. Ne maram, da si pri debati tiho. Če je debata, je debata in če imaš svoje mnenje, ga poveš...tega se pa pri njih ne sme. Ne, strinjaj se ali bodi tiho. In tako se zdaj, po 5,5letih učim...izpasti boljši človek tako, da sem tiho in dati njim prav. Torej,jaz imam bolj težave s tastom, ki je težek kot cement in ima vedno svoj prav. (saj malo je pa meni podoben, glej, glej :) ) Pri njemu, če se le da, kar je pa včasih zelo težko, uporabljam taktiko: smej se in kimaj, misli pa si svoje. Na splošno pa se zadnje čase zelo zelo trudim, da čimmanj govorim, komentiram zadeve in prezentiram svoje mnenje...tako pač lepo izpadem, sem pa hinavska, kar sovražim..pa saj je vseeno. jessy6

katjushka je napisal/a:

elaphus je napisal/a: Hehehe,... LP cervus Kaj pa to pomeni? katjushka

Jaz imam tudi taščico. In zame je značilno, kadar sem obupana do skrajne meje, se samo še smejim,... (ok, mogoče pa malce pretiravam - ampak res samo malce - sicer pa - upam, da bom jaz tudi kdaj tašča - bom videla probleme tudi z druge strani). LP cervus

Po moje, če odnosi niso dobri, je najboljše držati primerno - malo večjo - razdaljo. Tudi midva z možem sva hodila v službo, zidala in skrbela za otroke praktično skoraj brez pomoči. Tako sva samostojna in neodvisna. Veva, da so najini starši svobodne osebe, ki jim ni treba pomagati nama. Včasih sva pričakovala kakšno ponudbo pomoči, potem sva pa videla, da še tisto malo, kar dobiva, obstaja samo v besedah. Tako sva se navadila, da nič ne pričakujeva. Odnose imamo vljudne in prijazne, kakšne posebne bližine pa ni. Pesnica

Tudi jaz imam taščo in tasta, s katerimi se ne razumemo najbolje. Smo na diplomatskih odnosih, kaj pristnejšega pa se ni in se ne bo nikoli razvilo. Vedno je znala in še vedno poskuša vse kritizirati, vendar ji niti jaz in niti sin ne dovoliva, da to počne. Tudi otroci niso na njo navezani preveč, tako kot na primer na mojo mami, ker ni hotela nikoli za njih niti malo skrbeti. Tu mislim, da bi jih kdaj malo popazila, ko so bili še majhni. Vedno je imela izgovor, da ne more, češ da je kao bolana. Pa naj ji bo, jaz jo pustim pri miru, njo pa smo navadili, da nas pusti. Čeprav tega ne more razumeti, vendar deluje. So pa že tudi padale sekire.Enkrat se spomnim, da sem jo dobesedno vrgla iz našega stanovanja. Na hodniku pa je potem še zgrabila za čevelj in ga vrgla v mene. Ampak jaz sem ga ujela in ga vrgla nazaj v njo in potem je odšla. Sem precej tolerantna in kot pravi mamamia, tudi od doma sem prinesla takšno vzgojo, da je pač to mati mojega moža. Ampak ko ti prekipi, je pa konec. Dolgo hodi človek po vodo z loncem, ko pa se enkrat razbije, je pa konec. Sedaj se vidimo mogoče 1x na teden in to nam čisto zadostuje. Pa dosti peripetij se je nabralo, tako da bi lahko napisala roman. Ampak ga ne bom, povem vam še to, da pa sta moj mož in moja mama zelo dobro razumela, dokler je živela in tega sem bila zelo vesela, tašča pa se je hudovala-pa naj ji bo, saj ne ve, kaj je zamudila. Moji otroci so sedaj že veliki, vendar jo ne obiskujejo, jaz jim pa vedno rečem, da naj ji vsaj telefonirajo, tja pa jim ni treba, če nočejo. Končno je še vedno njihova babica, pa naj je takšna ali drugačna. Kyara

Moja taščica pa je dobra kot potica.Zelo se razumeva.Moja tašča pa bi mi rada pomagala,pa jo pri tem ovira tast.Ko je bila hči mala,bi jo rada popazila,pa je zmeraj mogla iskat izgovore zaradi tasta,sedaj ko je večja pa ji dostikrat naskrivaj da kakšno stvar ali denar ,da tast sploh neve . Včasih obe kritizirava svoje može in se ob tem na koncu še nasmejiva.Moja tašča je res zlata.Če bi izbirala si vrjetno nebi mogla izbrati boljše.Kar se pa tiče tasta pa bi si lahko Matilda kar roke podal z tvojo taščo. LP Bogomira Bogomira

Matilda ob prebiranju tvojega pisma sem dobila občutek, da si svoji tašči določene stvari hudo zamerila. Ne obremenuj se s tem kaj komu podari in dobrega naredi. Pozabi drobne prepire tiste hude pa potlači globoko v srcu pa bo v vajino gnezdo posijalo več sonca. Lep dan Iča

Pri nas je tako, da s tastom in taščo shajamo. Sicer komaj čakam, da se odselimo (močno upam, da čez cca pol leta), ker težko prenašam njuno diplomatsko teženje, npr. "misliš, da ne bi dala otroku trak na ušesa?" (zunaj pa je 15 stopinj in rahel vetrič) ali pa se bojita, da otrok ne bo umrl od lakote, če ne bo jedel kosila in mu nato čez pol ure ponudita sirovo štručko, skutino žemljo - "saj to ni kruh" . Zato ima starejši otrok, kar se tiče prehrane zadnji dve leti, odkar živimo skupaj z moževimi starši, nikakvo prehrano. Kar se tega tiče mi non stop skačeta v vzgojo, dopovedati pa je jima itak nič ne da. Po drugi strani pa mi včasih prav pride, če ji kaj od kosila ostane med tednom in meni potem ni treba kuhat in pa ko sta otroka bolna mi ni treba jemat bolniške ampak ju avtomatično zjutraj v 1. nadstropje preselim. Zadnjič je bilo v vrtci predavanje na temo: Kako otroku postavit meje? No, mene bi bilo zanimalo kako postavit meje starim staršem. Najbrž je eden izmed najpomembnejših korakov selitev na svoje. Lp, Asja

Prebrala sem vaše poste in se odločila, da napišem še svoje mnenje, pa čeprav uradno še nimam tašče. Moja bodoča tašča je en velik sonček. Od prvega dne, ko sva se spoznali (je tega že 6 let)imava zelo dober odnos. Po karakterju sva si zelo podobni, radi imava podobne stvari. Sicer živimo kar 60 km narazen (mogoče je to razlog) in se vidimo bolj poredko, ampak se slišiva in ko z dragim prideva na obisk sva lepo sprejeta, vedno naju čaka kosilo, vedno se spomni in mi kaj kupi. Ko sva si začela urejati stanovanje sta nama s tastom zelo veliko finančno pomagala, ker sta vedela, da nimava veliko, ravno tako ne moji starši. Ravno zdaj sta nama oz. sinu kupila avto, ker se vozi z staro kripo vsak dan v LJ in se boji za njegovo varnost. Močno upam, da se to, ko bova imela otroke ne bo spremenilo, saj pri svoji mami vidim, kako hudo je če se s taščo ne razumeš ravno najbolje. Moja tašča vedno pravi: "Vse vas imam rada (misli tudi na hčerko in njenega frišnega moža) in rada vidim, da pridete, ampak rada tudi vidim, ko greste vsak k sebi domov." Končno sta "spustila" svoja otroka iz rok in prav je, da imata čas zase. Matilda tudi jaz bi bila v tvojem primeru užaljena in razočarana. Ne vem kako bi reagirala. Verjetno se sploh ne bi trudila in bi jo pustila pri miru. Bi ji pa iskreno povedala kako se počutim in jo pustila, da malo razmisli. Slej kot prej bo ugotovila, da ni fer in bi jo potem tvoja hladnost "žrla". Upam, da se bo stvar uredila in boš šla preko tega. Aja, še to. Ali veste kateri dve stvari sta najboljši, ko sta mrzli? Odgovor je: Pivo in tašča. lp Sporočilo je spremenil(a) alexis dne 27. okt 2006 08:46:23

Matilda, si zelo dobro predstavljam, kako ti gre. Poskusi narediti tako, kot svetuje Pesnica. Obiske omeji na najnujnejše, dobi si tehtne neovrgljive izgovore - tudi nujno delo, utrujenost in slabo počutje. Naj hodi mož sam z otroci, če želi, s tem, da vzameš v zakup opravljanje v tvoji odsotnosti. Poskusi se na njena izvajanja malo "požvižgati", saj štejejo le mnenja ljudi, ki jih spoštujemo in cenimo. Nehaj s pozornostmi, boš vsaj videla, če jih bo pogrešila. Sem srečala doslej že kar nekaj žensk, podobnih tvoji tašči, ki se potem na stara leta pritožujejo, da jih nihče ne obišče, pa so toooliko storile za svoje otroke. Tiste, ki so res, so o tem tako čisto tiho oz. jim je samouveno. Poglej vase, oceni vse svoje vrednote, glede napak se zavedaj, da ni nihče brez njih. Ko boš s tem opravila in dobila dovolj spoštovanja do same sebe, ti tudi drugi ne bodo tako hitro prišli do živega. Lp Cila