Zgode in nezgode v kuhinji

Ko mi je bilo nekaj več kot 23 let in smo se preslili na svoje, sem takoj začela kuhati jedi, ki so bile za nas neobičajne. Veliko sestavin, ki sem jih videla v kuharskin knjigah, v takratni SFRJ ni bilo. No, takrat se je celo pralni prašek dobil le po vezah ali pa v Avstriji.

V eni od kuharskih knjig, ki je na žalost nimam več, je bil recept za avokadovo juho. Njami. Slišalo se je odlično in, če me spomin ne vara, je bila poleg recepta tudi slikica. Črnobela in ena od manj kot desetih slik v celi knjigi. Seveda, avokada se v trgovinah ni dalo dobiti. Odkrito rečeno, mislim da sem za avokado takrat prvič slišala!

Ob priložnosti, ko je šel moj dragi službeno v eno od zahodnih držav, mi je prinesel 5 ali 6 avokadov. Naj omenim, da so bili trdi kot kamen. In za takratne razmere dragi kot žafran.

Edino, česar se še spomnim je to, da sem morala narediti kar precej holandske omake, za katero sem takrat tudi prvič slišala, in narediti pire iz avokada! Ojoj, po kar precej dela in takrat ogromnih stroških, je juha končala v stranišču! Potem sva z boljšo polovico sedela za mizo in razmišljala, da je juha stala toliko kot 2 pošteni nedeljski kosili v kateri od gostiln v mestu!

To je bila moja prva kuhinjska polomija, ki mi svekakor ni vzela niti poguma, niti volje in veselja do pripravljanja eksotične hrane. 

Vanja

Mama me je nekoč, ko sem bila še šolarka, poslala v trgovino po makarone. V bližnji vaški trgovini so imeli kakih pet sort makaronov, seveda se nisem mogla odločiti, katere. Mobitelov ni bilo. Pač ene sem kupila, prinesem domov in vprašam mamo, če so pravi. Mama pa: 'Ne, niso'. Jaz sama pri sebi mislim 'seveda, bi morala tiste drruge kupiti, kaj sem pa mislila'. Vseeno sem vprašala: 'Zakaj pa ne?' In moja mama s smislom za humor pristavi: 'Ker so zaviti v napačno smer.' No, kasneje sem tudi sama ugotovila, da je pravzaprav vseeno, kakšne oblike so makaroni, okus je enak.

Atina

Pred parimi leti sva z mojim predragim na mrzel majski večer gledata TV, glih Ptiče od Hitchocka so vrteli. Čist vsa bila premražena, saj so v bloku nehali kurit (bil je maj), pomlad je pa zamujala. In se odloči, da nama bo skuhal čaj. Gre v kuhinjo (joj prejoj) in pristavi vodo. Vodo za čaj vedno grejeva v grelcu, saj je tam pripravljena v manj kot minuti. NO, medtem ko se voda greje, midva gledava film naprej, ptiči letajo in morijo uboge ljudi... nakar se iz kuhinje začne valiti bel dim...valda tečeva tja in tam pa najih plastični grelec vode čisto stopljen na plošči štedilnika, iz stopljene plastike se vali dim, pa še voda šprica!!! ojojoj!!! namesto, da bi na grelcu pritisnil gumb, ga je dal gret kar na štedilnik!!! ma sem se mu še pol leta smejala. Ptiče sva mogla pa pol pri odprtem oknu gledat, ker je stopljena plastika tolk zasmradila stanovanje. joj, me je bilo ful strah, da bo kak vrabček skoz okno priletel.

Ja,prigode takšne in drugačne..Še danes mi je žal,da nisem ubogala svoje mami,ko je vedno nergala naj ji pomagam in se učim pri pripravi kosila,ko sem bila še smrklja.Problem je nastopil,ko sem pri 20-tih imela prvega resnega fanta,ki sem ga že lahko pripeljala domov.Moji na morju,midva sama.On v službi,jaz počitnice.Seveda sva skupaj preživela tisti teden in bilo bi fantastično,če ne bi bilo treba za fanta pripraviti kosilo,ko se vrne s službe.Jao,kaj vse sm ustvarjala tisti teden.Od kremenatlov pečenih v pečici z minimalno olja in direkt na 200 stopinj,do golaža,brez,da bi prej prepražila čebulo(nekaj sem že spremljala pri mami,tako bežno....in mislila,da znam)no na koncu je vse romalo daleč od njega,da niti opazil ni,kaj sem ustvarjala.Se je pač sprijaznil mareličnimi cmoki ali s kupljenim ragujem in kuhanimi makaronomi Danes rada kuham in mi je v veselje.Imam pa prijateljice,ki so stare skoraj 30 pa nimajo pojma o kuhanju.Tako,da me ni nič sram za tista leta,ko sem ustvarjala norčije v kuhinji sarin

Če zmanjka drobtin (za na cmoke) in dobite idejo, da bi jih lahko nadomestil pšenični zdrob, ker nekako podobno izgleda - odsvetujem! Ne samo, da škrta pod zobmi in je bljak okusa, tudi dol s cmokov ga težko spraviš. sara

Ja, Sara. Tale pšenični zdrob, ko ga pogledaš, te mimogrede prepriča, da je čudovit nadomestek za krušne drobtine. Je tudi mene okrog prinesel, ampak ni dober nadomestek niti za paniranje. Preverjeno. zeta

O kak je fino brat podobne zgode in nezgode. Tudi sama jih mam za eno bukvo.Tale je podobna Mojčini; Bila sem "prepametna smrklja".Za veliko noč je navada, da otroci nosijo po hišah žegnano vodo in ogenj. Mama mi je naročila naj pripravim manjšo stekleničko, da ne bomo iskali, ko se bo rabila. Ker pa neka navadna ni bila zadosti "fensi", sem vzela čutarico. Otroci so prišli, nalili...Čez čas pa se je oglasil dimnikar in kot se spodobi,mu je mama nalila enega ta kratkega, da se bo malo pogrel in razkužil. Se ni ne eno in ne drugo. Spil je malo čudno pogldal in šel. Zunaj je srečal očeta in mu rekl, da letošnji šnops pa ni kaj prida. branka171

He he, ampak požegnan je pa bil, ane?

nola

Ha ha... Sem se nasmejala:) Tudi pri nas imamo na zalogi nekaj podobnih zgodbic..:) Sem enkrat kuhala čufte.. Z namenom da jih dam nekaj tudi v skrinjo, je bil lonec kar velik. Z dragim sva bila celo dopoldne kot 2 majhna otroka, ki se veselita obljubljene lizike (sva nora na čufte). No..ko je bil čas za kosilo, sem jaz na hitro pripravila pire, partnerju pa naročila naj čufte postavi na mizo..(da ga jaz slučajno ne stresem) Sem se še pošalila, da bomo jedli samo pire..če bom tako težek lonec čez kuhinjo nosila. In poglej ga zlomka..v trenutku ko sem izrekla stavek so bili čufti po celi kuhinji. Se mu je zlomil ročaj. Na koncu smo res jedli pire, haha..Za poobedek pa je sledila generalna kuhinje.. No..so vsaj psi imeli dobro kosilo.. Sama sem po tleh zagnala štrudel, ki je bil na poti v pečico. Kavo sem tudi jaz velikokrat kuhala na ugasnjenem štedilniku..Ali pa sem prižgala napačno ploščo.. Zadnjič, ko sem delala torto..mi je med zlaganjem lonček s polivko za biskvit(kanček ruma in mleko) delal "gužvo".. Prestavljala sem ga iz enega konca mize na drugega..Da bi ga pa uporabila mi pa ni padlo na pamet..:/ Ne dolgo nazaj..si je partner za zajtrk zaželel hrenovke. Sem jih seveda skuhala. Ker se nama je mudilo, pa sem posodo z vodo kjer so se kuhale pustila na štedilniku. Tast je prišel domov..in si v tej vodi zakuhal jušne rezance..haha.. Se mi zdi, da je moral biti malo "potrjen" če ni opazil, da ne diši po goveji juhici:)) V hladilniku sem tudi našla že marsikaj. Od televizijskih dalincov, do cigaret, šamponov..celo gobico za tuširanje??!! Kako je tja prišla mi ni jasno:)) Tudi alkohol zna povzročiti takšne in drugačne prigode. Partner je imel v firmi neko praznovanje. Prišel je ponoči domov. Na štedilniku sem mu pustila večerjo ki jo je pomlatil. Je pa manjkal tudi del prta..Očitno je izrezal papriko- narisano na prtu..in jo pojedel.. Sem preiskala vso hišo pa je nisem našla.. Očitno mu je teknila:)) home made

Tale s prtom ti je pa dobra, Home made, hehe... Mi je prišlo na misel, da lepo nabaviš prt s kulinaričnim vzorcem in postrežeš: "Izvolite, kar izrežite si, kar vam paše. Pa dober tek!" Namesto žlice, vilic in noža postrežeš kar škarje japaja