Pavčkova pesem

A je to to? Tone Pavček Ko hodiš Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. Mamamia mamamia

Še nekaj pesmi od Pavčka: http://med.over.net/phorum/read.php?f=109&i=8147& p, m

Ja to je prava pesem. To sem priložila mojima fantoma k novoletnemu darilu lani ali predlanskim. Bila sta zelo vesela, saj je bilo to nekaj novega, drugačnega zanju in mislim, da sta dojela pomen pesmi. Mene pa zanima neka druga pesem - slišala sem jo samo enkrat, mislim, da je Grafenauerjeva ter da je naslov Pot. A kdo pozna to pesem - se opravičujem, ker sem se kar tako še jaz prištulila s svojim vprašanjem.. Lep dan vsem skupaj rrr

joj jst k sem bla mala je bila včasih po tv tud ena reklama za delo časopis in je bil not en ježek v reklami , pa ena pecemca od enga slovenskega pesnika ... kaj bi dala da bi vedela katera samo tega je tolikooooooo let da se verjetno nobena ne spomni

Hvala za pomoč in prijazne namige. Se kar pozna, da imam tudi jaz dolenjske korenine. Mogoče Vam bo tole kdaj koristilo: Za lepe ustnice: govori samo prijazne besede. Za lepe oči: išči dobro v ljudeh- Za vitko postavo_ deli hrano z lačnimi. Za lepo držo: hodi z zavestjo, da nikoli ne boš hodila sama. Za lesket v laseh: naj ti jih otrok boža vsak dan. Zapuščamo ti izročilo za prihodnost: ljubeče, nežna skrb človeških bitij nikoli ne bo zastarela. Toda za ljudi, tako kot za stvari, je treba skrbeti, vračati jih na pravo mesto, oživiti, sprejeti, sprejeti, sprejeti in nikogar zavreči. Zapomni si: če kadarkoli potrebuješ rokov v pomoč, jo boš odkrila v sebi. In ko boš starejša, boš odkrila, da imaš dve: ena za pomoč sebi, eno za pomoč drugim. Tvoji dobri časi so pred tabo. Imej jih veliko ! ( Sam Levinson je gornje besede napisal ob rojstvu vnukinje; gornje pa je bilo prebrano ob grobu Audry Hupburn.) Pred leti, ko je menda bila ženska še postavljena na rob družbe, je bilo družbeno zaželeno, da se je v firmi obeležilo 8.marec. Zaposlene tovarišice so pričakovale kakšno rožico. Tega leta pa sem bila "pri koritu" in smo pripravili posebno obdaritev. Verze Janeza Menarta smo odtisnili na leseno ploščico, ki je bila primerna za podstavek, obesek za na steno in je vsebovala napis: " Ko trezno mislim, dobro vem, gospa, da niste takšni, kot ste v moji sanji, da ste vse bolj tuzemski in vsakdanji, če ena izmed žensk tega sveta " ( Sonet) Kak odmev je imel ta verz, si lahko le predstavljate. Najbrž pa je tudi jasno, kak odnos sem imela do tega, zlaganega praznika. frina