Se gremo igrat?

grr, ta pa je težka. Nola, a obstaja ta knjiga v slovenščini? .deklica

Obstaja.

Izšla je pri založbi Obzorja leta 1974, 1981 in 2005.

 

nola

Sicer nimam knjige pri sebi, da bi zadevo preverila, ampak tihi notranji glasek mi pravi, da je nenavadno kombinacijo fazana, kislega zelja in ostrig omenjal Johannes Maria Simmel v Pa čeprav ni zmeraj kaviar. lp, proxima

Za 5€ si lahko kupite izdajo 2005.  In preverite, če ima proxi prav.(itak, da ima).

Seveda proxima, sem računala nate.

Nadaljuj!

nola

Ravno sem že hotela zastaviti vprašanje, pa sem šla na srečo vtipkat ključno besedo v iskalnik, in glej ga zlomka, se je že pojavilo leta 2006. Tako da bo treba počakati do večera ali do jutri zjutraj, če pa kdo hrepeni po nadaljevanju igre in ima vprašanje že na zalogi, pa naj le izvoli. lp, proxima

Bomo počakali

lp

cervus

Literarne uganke so všeč tudi meni. "Oseminštirideset prašičev, pitanih z želodom, so zaklali vsak božič na njegov (gostiteljev, op. proxima) ukaz; imel je navado reči, da to morda ne bo zadosti za vse praznike, vsekakor pa bo zadostovalo vsakemu gostu za okusno začetno jed, potem se pa lahko naje govedine in ovčevine. Kuhinjsko osebje je prikorakalo v dvorano v dolgi vrsti po dva in dva. Vsak par je nosil velik lonec, iz katerega se je kadilo, nekateri pa so nesli velike ponve s krvavicami. Spremljali so jih pomočniki z dolgimi kuhinjskimi vilicami. Brž ko je stal poleg vsake mize lonec z dušeno svinino, sio začeli s temi vilicami loviti iz dišeče godlje velike kose mesa in jih podajati po vrsti gostom, tako da je vsak dobil pošten kos mesa; razen tega pa je vsak gost dobil še kos krvavice, dolg za dober komolec ali pa še več, če je zahteval. Na mize so postavili lončene pladnje s kosi kruha in praženo repo, na koncu vsake mize pa je bil čeber ola, tako da nihče ni moral sedeti poleg praznega roga ali vrča." Na čigavem dvoru se je nekaj let pred koncem prvega tisočletja odvijalo to razkošno božičevanje? p.s. blag namig: kongenialno duhoviti prevajalec, ki je pred nekaj desetletji poslovenil odlično knjigo, iz katere je zgornji citat, je bil po poklicu - človek zlepa ne bi uganil - kapetan dolge plovbe.

Bože mili, pa menda ni tole iz Rdečega Vikinga????? Brala sem jo pred milijon leti, kdo je bil kralj, seveda ne vem, vem samo, da se je tle ta ljubi Viking (ki mu tudi ne vem imena)poročil z njegovo hčerjo (menda, no) in imel z njo dve hčeri, dvojčici, od katerih je bila ena Ludmila (ime mi je padlo v oko zato, ker je bilo napisano brez "J" - pa ni bila napaka). Men se je najbolj dopadlo, ko ga je njegova bodoča česala (bil je namreč na smrt bolan ali ranjen al kaj že) in je vsa presenečena ugotovila, da nima nobene uši. In on je obupan vzdihnil:"No, res bom moral umreti, če so me že uši zapustile!" Pa ni umrl (no, vsaj tedaj ne). Na čigavem dvoru je bilo to, pa nimam pojma. V igri je še ena grozno lepa verižica, s katero je privezal srce kraljeve hčere nase (ne dobesedo, no!)

Jaoj, hvala, proxima, da si me spomnila na pozabljeno branje!!!! (pa četudi sem usekala mimo, hehehe)

lp

cervus

Toplo, toplo... Namig stevilka 2: omenjeni vladar in vojskovodja izpred dobrega tisočletja je posodil vzdevek eni od modernejših tehnologij informacijske dobe... lp, proxima