Da se še jaz pritaknem s paprikami. Matrala sem se in jih pekla v pečici na rešetki pod žarom. Saj gre, vendar samo po ena rešetka naenkrat, enkrat jih je potrebno obrniti. Teklo mi sicer ni, ker sem spodaj podstavila aluminijast pekač za piškote, vendar tako traja in traja, da spečeš 10 kg paprik

.
Zadnjič sem hotela poskusiti nekaj drugega in sem jih 5 spekla za poskušnjo kar tako na pokrovu poleg lazanje. Enako kot ve zgoraj sem pogruntala, kako lepo se spečejo, brez obračanja, pred očmi so se mi zavrteli trije pekači hkrati v ventilacijski pečici in... Drugo leto.
Moj poskus pa je bil naslednji. Namreč v eni štajerski gostilni so imeli v solatnem bifeju tudi pečene paprike. Cele, s pecljem in kožo vred!!! Malo skeptično sem jo vzela, preložila na krožnik in začela rezati. Neverjetno, koža sploh ni motila, lepo se je rezala, nič "bodla" v ustih. Bilo je v marinadi iz česna in peteršilja, mislim, da tudi balzamični kis. Skratka, bilo je božansko dobro. Pa sem si mislila, zakaj se jaz vraga matram s čiščenjem in lupljenjem, vsaj enkrat moram poskusiti tako. Tiste paprike so bile zagotovo manj pečene kot moje, saj niso bile nikjer zažgane ali rjave, tudi strukturo so imele še kar čvrsto, vendar niso nič hrustale, niti niso po okusu spomnjale na sveže. Okus je bil čisto po pečenih. Tiste, ki sem jih doma spekla, sem potem videla, da so sicer manj kot tiste poleti, ki sem jih zamrznila, vendar še vedno bolj kot štajerske, tudi koža se je že začela lupiti. Bom drugič poskusila še manj.
Ali poznate takšne paprike? S semenjem, predvsem pa s kožo vred? Imam prav, da se morajo peči manj časa, tako da še niti koža ne začne odstopati?
Hvala in lp, Fani