Tajska restavracija

Hej, mnenja v stilu: jaz sicer tam še nisem bila, ampak pravijo, da je čisti podn...no, ja. Kitajci pravijo, da je bolje enkrat videti kot stokrat slišati. Omenjena restavracija prvenstveno nagovarja zaposlene v centru glavnega mesta, da grejo tja na kosilo, oziroma, da se tam dobijo po koncu delovnega časa. Skratka za urbano populaciijo med delovniki. Ta populacija je zadevo kar dobro sprejela - ker je v obratovalnem času stvar več ali manj polna in mizo si je treba rezervirati. Čez vikende je itak zaprta. Konceptu učinkovitosti sledi tudi z jedilnikom. Ima definiran jedilnik za vsak dan v tednu in to je to. A la carte - tega tam ni. S tem, ko ima definiran jedilnik, si zmanjšuje stroške materiala in zalog. Gost ve, kaj lahko tisti dan pričakuje in to tudi dobi, tiste variante, ko pa nekaj izbereš, potem ti pa rečejo, joj tega pa danes nimamo -tega pa ni. S tem konceptom se tudi lažje ohranja nivo in se hkrati zmanjša tveganje, da bi imela ena restavracija najprej presunljivo ponudbo, potem bo pa hitro tonus padel. Glede na to, da tajske hrane na izvirni lokaciji ne poznam prav dobro, bi težko sodila o kvaliteti/nekvaliteti ponudbe. Jaz sem tam vse, kar sem naročila, z guštom pojedla. Ampak ne mislite, da je kitajska hrana v Evropi takšna, kot je na izvirni lokaciji - mi dobimo neke Evropi regionalno prirejene izvedbe. Tudi italijanska kuhinja ima na izvirni lokaciji drugačen okus kot recimo pri nas (pa smo blizu), v Londonu bo pa že spet drugače izpadla. Skratka, za echt tajsko hrano bomo pač šli na Tajsko. Vendelina jr.

Kar je rekla Vendelina jr. drži. Dodal bom le drobno izkušnjo, ki mi jo je povedal brat potem, ko je bil nekaj časa na Japonskem. V Tokiju je videl restavracije, ki so imele napis Western Japanese Restaurants. Ponujale so japonsko hrano prilagojeno zahodnjaškim okusom, kar je pomenilo milejše začimbe in manj polsurove in surove hrane. Rekel je, da je v navadnih japonskih restavracijah bilo bolj malo stvari, ki so njegovemu okusu ugajale. Kar se pa Kitajskih restavracijah v Evropi tiče, so tudi močno prilagojene Evropskim okusom. In glede na velikost Kitajske ponujajo res le drobec kitajske kulinarike. Miroslav Vulović

Torej je to v bistvu kraj, kamor NE greš na večerjo ...

V MB je bil del restavracije Rotovška klet namenjen tajski kuhinji. Ko sem bila nazadnje tam, kakšni dve ali celo tri leta nazaj, je imela hrana pristen okus v času, ko je tam delal kuhar z otoka Koh Samui, potem pa, ko ga več ni bilo, je bilo vse že malo evropeizirano.

 

Ker sem se po Tajskem potepala dvakrat, enkrat ves mesec in drugič 14 dni, jedli pa smo po lokalih in ulicah, kjer se prehranjujejo domačini, samo dva krat pa v lokalih, ki jih oblegajo turisti (zaradi primerjave seveda), sem pač lahko primerjala okuse. Zato sem tudi zapisala gornjo trditev o MB tajski restavraciji.

 

Tudi sama kuham veliko tajskih jedi, ker imamo to kuhinjo radi. Nabavim si tudiu sveža zelišča in začimbe, saj se v Evropi dobi marsikaj. A še tak moj trud, podkrepljen z obiskom kuhinj lokalov na Tajskem, v katerih smo jedli in so mi pokazali nekaj osnov, ne da tiste prave pristnosti. Ker klima je tam drugačna in imata zelenjava in meso drugačen okus kot pri nas. Se pa da nekaj jedi kar dobro zadeti, in meni je bilo največje priznanje, ko mi je sin od prijateljev, ki se je tudi potepal po Tajskem, pa  sem mu potem doma pripravila nekaj jedi, rekel, da imajo te in te jedi pa čisto tak okus kot tam.

 

Mamamia 

 

mamamia

Zara, odvisno od tega, KAKO DEFINIRAŠ večerjo. Namreč, iz omenjenga gostinskega obrata je bodisi dobra iztočnica za nadaljevanje v večerno dogajanje v našem mestu, ali pa za končni postanek podaljšanega popoldneva. Če pa misliš na VEČERJO v žlahtno romantičem-ki-naj-bi-se-razvilo-v-erotični pomenu besede sta pa v centru itak druga dva ultimativno dobra punkta... Ti želim hitrost pri razreševanju omenjenega rebusa. Vendelina jr.

Mah v bistvu je tako, da bi s svojim najdražjim rada šla nekam na večerjo. Kadar se odpravim jest ven, mi je všeč, če lahko jem kaj drugačnega oz. takega, česar doma ne pripravljam pogosto ali pa sploh ne. Na Tajskem še nisem bila, sem pa na tv ali pa v revijah / knjigah videla nekaj jedi, ki so se mi zdele zanimive zaradi - za Evropejce - nenavadnih kombinacij. Zato me je zanimalo, če se splača obiskati novo tajsko restavracijo v Ljubljani, o kateri sem vedela samo to, da obstaja, se imenuje Da Buda in da je na Šubičevi, po odgovorih na tem forumu pa vem že veliko več. Kako definiram večerjo? Hm, tako da se vsedem za mizo v bolj ali manj prijetnem ambientu, si naročim nekaj dobrega in neobičajnega za pojest (glavna jed + sladica, predjedi ne, ker se potem prevč najem in ni prostora za sladico) ter kakšen kozarec vina za popit in morda še kak aperitiv in kaj brezalkoholnega za "žejo". Ob(r)ed naj traja kolikor pač traja - nikakor ne nahitro. Za naprej pa nimam nobenih načrtov - morda edino kak krajši sprehod po mestu (kadar je restavracija v centru LJ), sicer pa domov.

A turško restavracijo Yildiz Han sta že preverila? Ni tako eksotična, a hrana je dobra. Loni Makaroni

Jaz sem bila zadnjič v turški. Hrana zelo dobra, malo smešen ambient. Sva jedla zunaj, za mizo. Lahko se je pa tudi na tleh. Sem si naročila turško kavo, z mlekom, je bla draga ko žafran. Ti jo pa zelo lepo servirajo, v taki majhni džezvi. Jelenckova

ne, v Turški še nisem bila (on mislim da tudi ne). Saj imam še cel kup drugih restavracij na zalogi, ampak tale tajska me je zato zanimala, ker bi jo šla obiskat preden jo zaprejo ;) čeprav ... po vsem povedanem tukaj (da je bolj za kosilo ipd.) nisem navdušena nad njo.

Tudi meni v Da Budi ni bilo všeč. Počasna in nekam vzvišena postrežba, čeprav se osebja ni manjkalo. Tajske hrane v živo sicer ne poznam, kar sva (s prijateljico) jedli, pa se mi je zdelo čisto vsakdanje, nič kakih nenavadnih okusov. Le precej pekoče. Pa nekam hladno okolje, prav nič romantično - vsaj v času večerje. Nasja