Dons je bil, pa res težek dan, dobro da je že pri kraju. Dopoldan sem bila brez volje, popoldne pa je k sreči hitro minil (roditeljski sestanek).
Marjanca, tole s obsedenostjo s hrano je res noro, a ne? Jaz imam tudi občutek da se ves moj čas in vsaka misel vrti okoli hrane (kaj bom jedla, kaj bom kuhala...). Ampak sem zadnjič nekje slišala (mislim, da na radiu), da to ni dobro, da moramo do hrane biti bolj sproščeni, ne misliti ves čas nanjo. In da se bodo šele takrat začele prave spremembe v metabolizmu. O temu zdaj večkrat razmišljam (še to, a ne), ampak ne vem kako naj se tega lotim? Mislim, da sem sploh zadnje čase še bolj obremenjena s hrano. Mogoče je zato, ker se bojimo, da se ne vrnemo na stara pota in na stare kilograme.
Skozipadalica, tud jaz imam eno tako "sosedo", in sicer taščo. To je pa taka malenkostna oseba, za vsako stvar viha nos, nič ji ni všeč, nikoli je ne sprejmeš, postrežeš dovolj dobro, oziroma brez napak.
Claudia, tudi meni teža stoji, in me že spravlja ob živce. Razlog, da še vztrajam, je samo ta, da se bojim, da bom zopet pridobila na teži, če se začnem normalno prehranjevati.
Tuna, tudi meni se Monti nekako zdi prekompliciran. Saj ima glede nekaterih stvari prav, ampak je pa kot ti praviš, teško računati ta GI. Včasih malo preberem njihov forum, pa so punce kar zadovoljne.
Helena, si pa super. Jaz tudi komaj čakam drugo leto, da bom šla lahko na kolo.
luthien