Pinjole

To je seme borovca - pinije (Pinus pinea), ki raste v Mediteranu. V Sloveniji raste na Primorskem. Seme je v storžih, ki se v naravi sami odprejo, ko so zreli in seme pade na tla. Pinjole so zelo okusen in pogost dodatek v mediteranski kuhinji. Menda jih v Ljubljani prodajajo na centralni tržnici, pod arkadami. Lp, burbonka

HVALA ZA ODGOVOR bURBONKA. hči ima na zaključnem izpitu za skuhat PARADIŽNIK S ŠPINAČO IN PINJOLAMI, ČE KDO VE KAKO SE PRIPRAVI LEPO PROSIM,DA SE NAMA OGLASI ursa40

Na tej temi je bilo že nekaj napisnega o pinjolah: http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1928 Marjetica

Našla sem samo recept za s špinačo polnjene paradižnike: 8 manjših paradižnikov, 400g špinače, 2 žlici naribanega sira, 2 jajci, 1dl mleka, 3 žl.olja, sol, poper, peteršilj. špinačo zdušiš na malo olja, odstaviš, primešaš 1 jajce, sir, peteršilj, sol in poper. in s tem nadevaš izdolbljene paradižnike. Na dno nepregorne posode daš preostalo olje in nasekljano meso od paradižnikov, na to položiš paradižnike, in pečeš 30 minut na 200. Ko je skoraj pečen, preliješ z razžvrkljanim mlekom in jajcem. Če morajo biti zraven pinjole, jih lahko na suho popražiš in daš v nadev, ali pa posuješ paradajze navrh. Kakšna šola pa je to? Lisa

Lisa, praktične zaključne izpite imajo na srednjih strokovnih in predvsem srednjih poklicnih šolah. Ursina hči najbrž obiskuje eno izmed srednjih šol za gostinstvo in turizem, smer kuhar ali gostinski tehnik oziroma gostinska dela. Vem pa da na teh izpitih običajno dijaki oziroma vajenci povlečejo jedi s sestavinami, ki so jih pripravljali med šolanjem, zato me čudi da so jih dali tak recept, ki ga ne pozna. lp, Marija

hvala za odgovore. Res je da je hči potegnila recept,ki ga ne pozna,zato se tudi obračam na vas.Če ima še kdo kak pameten predlog naj napiše . lp urša ursa40

Hm,samo kolior se jaz spomnim smo listke vlekli tik pred izpitom,tako da smo imeli le kakih 5 minut da smo recept prebrali,potem pa-znajdi se.Jaz na primer sem pripravljala škampov kokteil in ruski boršč.Je pa od tega že celih 12 let. Bernarda

Pinjole so skupno ime za seme več vrst borovcev. Pri nas pod tem imenom razumemo seme vrste pinija (Pinus pinea), ki raste povsod ob Mediteranu. Seme se nahaja v storžih, ki se v naravi sami odprejo, ko dosežejo določeno zrelost in seme potem pade na tla. Za uporabo v kulinariki je treba pinjole vzeti ven iz storžev, v katerih so čvrsto zaprti. V ta namen segrevajo storže na soncu ali ob umetnem viru toplote dokler se ne odprejo. Semenke so dolge 1 do 2 cm, imajo temno in zelo trdo lupino znotraj katere se nahaja užitno jedro bogato z maščobami. V enem storžu je okrog 100 semenk. Pinjole so zaradi napornega postopka nabiranja in ločevanja od storžev zelo drag dodatek hrani (iz 100 kg storžev dobimo 15 do 22 kg pinjol). Vendar so zelo okusne in se jih splača probati. Pinjole so uporabljali še stari Rimljani (najdene so v ruševinah Pompejev). Dodajali so ih jedem in iz njih izdelovali tudi vino. Poznali so celo pasto podobno gorčici, izdelano iz zmletih pinjol, mandljev in kisa. Dodajali so jih v klobase, solate, omake in peciva. Po ukazu papeža Klementa IX je bil severno od Rima v bližini mesta Regena leta 1666 posajen velik gozd Pinus pinee, ki obstaja še danes. Italijani to drevo imenujejo pinus domestico ali pinone, francozi pignion, v arabskem svetu je znano pod imenom sanawar. Pinjole je treba hraniti v hladnem in suhem prostoru, ker se zaradi velike koncentracije maščob lahko pokvarijo. Sveže jih lahko ohranimo v hladilniku v tesno zaprti posodi do 3 meseca, zmrznjene jih lahko hranimo do 9 mesecev. Italijani pinjole veliko uporabljajo v različnih jedeh, večinoma v Liguriji (znana je pesto omaka iz bazilike, pinjol, sira, česna in olivnega olja) in na Siciliji. Jedem jih lahko dodamo sveže ali pa jih prepražimo na majhni količini olja. Dodamo jih lahko tako v mesne, divjačinske in ribje jedi kakor tudi v slaščice. Iz njih lahko pridelamo tudi olje. Za pinjole pravijo, da so afrodizijak. V ljubljani se jih lahko kupi na centralni tržnici, pod arkadami v trgovini kjer prodajajo suho sadje. Cena je 600 SIT za 100 gramov. Miroslav Vulović