Post

21. apr 2006 10:06

Nekaj si moramo biti na jasnem na tem forumu: tako, kot zdrav ne more vedeti, kako je če si hudo bolan, tako mladi ne vedo, kako je, ko si star!Mladi niso še nikoli verjeli starejšim in bolj izkušenim.Tudi sama sem bila med njimi, dobila sem veliko pametnih nasvetov, pa so šli pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven.... Post in klistiranje niso stvari, ki jih lahko izvajamo od danes na jutri. Potrebno se je na njih resno pripraviti z branjem literature, se naučiti "poslušati" svoje telo, se posvetovati z zdravnikom! Na žalost živimo v času velike onesnaženosti okolja, na svetu ni več koščka zemlje, za katero bi lahko rekli, da je popolnoma neosnažena, zato je še kako važno kaj damo vase, kakšen življenski slog živimo... Dejstvo pa je, da bomo nekega dne umrli vsi, tisti, ki se postimo in tisti, ki se ne, mesojedci in vegetarijanci, pa presnojedci....razlika bo le v kvaliteti starosti! Kaj vlagaš v sebe v mladosti, to žanješ v starosti!!!Nihče si namreč ne želi imeti alchajmerja, parkinsa, inkontinece in demence...pa še marsikaj drugega Pa kdo bi o tem razmišljal, ko pa je starost ta trenutek še nekaj svetlobnih let daleč...... Nena Nena-morje

21. apr 2006 12:04

Tisto me je zmotilo- ko si bolan ne ješ. Jaz sem bolna in jem. Ne vem sicer kaj si mislil-a s tem bolan- driska, prehlad? Mislim, da je vredno poskusiti s to dieto in sem že skoraj odločena, da grem v to. Še mnenje zdravnice me zanima, zadnji teden sem pa preklopila na vegeterjansko. Nena se strinjam s tabo. Ali imate kakšen podatek, katere bolezni so s tem postom že premagali LP katti

21. apr 2006 14:00

Katti, poglej, zelo neodgovorno je komu svetovati, naj se posti, češ da bo tako premagal bolezen. Bolezen pa je lahko eden od vzrokov, zaradi katerih pomislimo na post, a odločitev naj bo izključno osebna in čimveč o postu (za in proti) veš, tem lažje se odločiš. Če sprašuješ, katere bolezni so nekateri posamezniki že premagali, ti naštejem nekaj primerov, ki so splošno znani. Pred časom je Lojze Peterle na neki naši TV postaji z gostjo in gostom občinstvu razlagal dobrobit posta. Gostja si je s 40-dnevnim postom pozdravila raka na rodilih, zaradi katerega je že imela napotnico za operacijo, gost pa se je izključno s svežo sadno prehrano znebil napredujočega raka z metastazami po celem telesu. Dr. Hellmut Lutzner v knjigi "S postom kot prerojeni" opisuje primer gospoda, ki je s postom bistveno popravil stanje sladkorne bolezni. Razjede na nogi, ki so bile posledica te bolezni, so se zaprle in sanirale. Nekaj časa po postu se je lepo prehranjeval s pretežno zelenjavno in sadno hrano, potem pa je zamenjal okolje in se zaradi službenih obveznosti spet začel prehranjevati v delavski menzi. Težave so se obnovile in stopnjevale, tako da se je spet zatekel k postu in spet se je na ta način uspel pozdraviti. Takih primerov je v literaturi še veliko. Če je na tem forumu slučajno kakšen zdravnik, bi bilo morda zanimivo slišati njegovo (nehonorirano) mnenje. Sam osebno mislim takole: Dokler ima organizem še toliko moči, da se lahko samodejno čisti, potem je post koristen, ker ga ne obremenjujemo s prebavo, ko pa te moči nima več, mu tudi medicina ne more več pomagati. Marsikateremu predstavniku "uradne" medicine gredo ob tej izjavi verjetno lasje pokonci in najbrž res ni vse tako preprosto!!! Če bi bilo, bi si vse bolezni lahko pozdravili z nekajdnevno lakoto. Zagotovo pa bi lahko z bolj zdravo prehrano in občasnimi postenji bistveno razbremenili čakalnice v ambulantah!!! Toda poglejte, danes je petek, "dan za metek", pred nami je vikend in zunaj sije sonček. Pustimo črne misli ob boleznih in se razvedrimo v naravi. Tudi optimizem in dobra volja zdravita! Vsem pošiljam prijazne misli! Boris booris

24. apr 2006 22:34

Pozdravljeni, Prebiram knjigo Martina Kojca, Učbenik življenja (izdala založba Domus) in presenečena sem ugotovila, da se je tudi on dotaknil (le 3 strani -vendar ti dajo "misliti") teme o postu (z vodo - zato krajši termini postenja). Prikazal ga je še iz drugega (v bistvu pa prvobitnega) vidika, o katerem do sedaj nisem premišljevala. Prepisala sem nekaj izsekov (citati): - Temeljito iztrebljanje pa se lahko začne samo, če ves prehranjevalni aparat miruje. Če namreč telesu razen vode ne dovajamo nobene hrane, ima narava čudovito možnost, da izsreba vse odvečne snov, strupe in nesnago. Pri tem ne prizadenemo nobenega življensko pomembnega organa, ampak se očistimo. - Pri pravilno izvajani postni kuri se človek iz dneva v dan bolje počuti, bolj živahen je in bolj vesel. Njegovo splošno duševno in telesno počutje se vidno bolja. Postne kure trajajo od šest do štirinajst dni, kakršna je pač bolezen. Včasih pa celo že 24-urni post 1x tedensko dela čudeže. - Med postom in lakoto pa je velika razlika. Postiti se pomeni, da se prostovoljno vzdržimo hrane, s čimer dobi narava priložnost, da izloči iz telesa vse strupe in nesnago. Šele tedaj, ko bi bile iz telesa odstranjene vse tuje snovi, bi se začelo stradanje. - Slavni zdravnik za post dr. Riedlin je po pravici postno kuro imenoval operacijo brez noža. - Po postni kuri se pacientu obeta notranje očiščenje, ponovno duševno in telesno pomlajenje, ki ga ne more nikoli doseči nobena znanost. - Tudi najdaljši post nima trajnega uspeha, če ni človekov duh krati usmerjen na zdravje in uspeh. - Vsekakor je post tako star kakor človeštvo. Obstajal je že takrat, ko ljudje še niso imeli niti pojma o današnjih "znanstvenih" metodah zdravljenja. Nadaljuje pa z globljim in prvobitnim razlogom posta: - da bi v sebi vzbudili notranjega človeka - pripomoček za pospešeno čiščenje naše biti - postajamo svobodnejši, manj materialni, bolj tankočutni, jasnovidnejši - zaradi izboljšanega mišljenja se prevsem same od sebe izboljšujejo naše življenjske razmere, seveda tudi zdravje. Ko misliš, da si na to temo predelal vse... Človek se RES zamisli! Imamo mi Slovenci zaklade in Martin Kojc nam je zapustil lepo dediščino. LP Lipa

25. apr 2006 13:41

Naj se vam pridružim s svojo izkušnjo še jaz. Pravkar končujem krajši post. Na ta post sem se najprej psihično tri dni pripravljala. Pričela sem z razbremenilnim dnevom, kar pomeni veliko vode nekaj surovega sadja in zelenjave, nekaj hrskijev in za kosilo zelenjavni riž. Potem sem pet dni vztrajala ob mineralni vodi, navadni vodi, enkrat dnevno 3dl svežega sadnega soka in enkrat dnevno zelenjavna juha (zelenjava skuhana v veliko vode in spasirana) in dvakrat dnevno čaj z žličko medu. Danes imam prvi krepčilni dan. Za malico sem pojedla jabolko in nekoliko kasneje dva hrska. Za kosilo bom imela zelenjavno juho s celo zelenjavo. Podoben krepčilni dan bo tudi jutri. Naj vam povem, da ni lahko. Bolela me je glava, bila sem razdražena in tečna, kot tempirana bomba. Kasneje sem ugotovila, da sem se premalokrat poslužila klistira. Bolje sem se počutila šele četrti in peti dan posta. Zato pa je počutje danes zelo dobro. Znebila sem se dveh kilogramov in pol in kar je glavno znebila sem se trebuha. Počutim se tako lahko. Posta se bom čez nekaj mesecv spet lotila, le da bom takrat pazila, da bodo postni dnevi med delovnim tednom, ker mi je lažje prebiti brez hrane v službi kot doma ko ostalim nosiš na mizo same dobrote sam pa cediš sline ob oprani juhi. Naj povem, da sem drugače zdrava. Posta sem se lotila samo zaradi čistilnih učinkov na organizem. Lep pozdrav, Helgula helgula

27. apr 2006 14:26

No, jaz sem danes na 11 dnevu, še vedno samo ob vodi, mineralni vodi, sveže pripravljenih razredčenih sokovih in kompotih. Sama tekoča hrana. V vsem tem času me je samo prvi dan bolela glava, pa včasih če naglo vstanem se mi malo zavrti. Klistiram se redno vsako jutro. Počutje super, teža -8kg, pritisk normalen (prej je bil nekoliko povišan). Do ponedeljka še zdržim, da bo dva tedna (14 dni), kot sem si zadal cilj. Pozdrav vsem. branko71

27. apr 2006 22:50

Zanimivo je to, da če si postavimo točen cilj (v razumnih mejah in dosegljiv seveda), ga sigurno osvojimo. Branko71 za čestitat. Za kompote pa nisem slišala, niti brala. Lahko kaj poveš, zakaj so vključeni zraven? Lipa

1. maj 2006 8:13

Danes sem zaključil post. Trajal je 14 dni, tako kot sem tudi načrtoval. Počutje je krasno, lahkotno. Kako tudi ne bi bilo lahkotno, saj sem v tem času izgubil natanko 10 kg, čeprav to sploh ni bil moj osnovni namen. Osnovni namen je bilo prečiščenje telesa in duha, in prepričan sem, da mi je tudi to uspelo. Najboljši stranski učinek posta pa je bila definitivno popolna normalizacija krvnega pritiska, kateri mi je bil prej nekoliko povišan. Jeseni ponovim vajo. A, ja Lipa: tisti kompoti. Namesto da bi si stalno ožemal pomaranče, mi je bilo pač lažje olupit in narezat jabolko, kivi ter pomarančo, mandarino ali limono ter vse to skupaj prekuhat (dokler se jabolko ne zmehča). Potem to precediš in imaš napitek praktično za cel dan (sadja ne poješ, samo tekočino!). Verjetno so sami sokovi bolj zdravi, ker niso termično obdelani (če jih sam pripravljaš) ampak to je za tiste, ki nimajo doma sokovnika, pa tiste bolj lene. L.P. branko71

1. maj 2006 19:32

Bravo branko71, čestitam. katti

1. maj 2006 21:09

Čestitke tudi z moje strani Vrana