Razmerje: cena surovin/končni izdelek

Pozdravljeni!

Ima kdo mogoče občutek oz. ve kolikšno je razmerje med stroški surovin porabljenih za pripravo in končno ceno recimo malice oz. kosila v gostilni. Recimo na en obrok. Je to 1:3 ali več? Seveda nimam v mislih menz, kjer se kuha na veliko.

LP, Kolma

4. jan 2005 10:24

v menzah so marže izredno nizke.Za primer ti navedem ceno jedi po naročilu v restavraciji in v menzi: dunajski zrezek......1.200.- pommes frites..........400.- solata......................400.- --------------------------------- skupaj: 2.000.- menza:cca. 1.000.- sit, kar pomeni, da so cene v restavracijah najmanj še enkrat višje, torej 100% višje. HERMAN

4. jan 2005 10:45

Mogoče sem bil malo nejasen. Recimo na tem primeru koliko v teh 1000sit (ali pa v 2000sit) predstavljajo dejanski stroški surovin. Brez dela, elektrike... Samo surovine (meso, zelenjava, začimbe...) LP, Kolma

4. jan 2005 11:02

priblizno 1:5, 1:6, odvisno od njihove nabavne cene. Ce 1kg krompircka stane 400 sit, tebi opa 20dkg zaracunajo 400 - 600 sit. lp

4. jan 2005 11:10

Bolj razmišljam se mi zdi, da je seveda odvisno, da je razmerje odvisno od končne cene. Če recimo malica stane 1500 sit je razmerje 1:5, ce pa stane 700 sit pa je to razmerje nemogoce loviti. Torej zanima me bolj ta razred: malica=700 sit. Pri vecji ceni se placa tudi ime... LP, Kolma

4. jan 2005 19:40

ne plača se ime-redkokdaj, vedno plačaš nek luksus. 1:5 je absolutno preveč.V menzah imajo maržo tam okrog 130% in ne 400%.Menze dejansko živijo na račun količinske prodaje.Je pa res, da čedalje težje lovijo stroške. HERMAN

4. jan 2005 21:12

Zato pa živijo od študentov (boni:) Veri

5. jan 2005 0:35

Dobra ugotavljanja, vendar se mi zdi, da vsak končno ceno npr. omenjene malice preračunava sam. Osebno sicer izhajam iz gostinskega posla, zato Vam morda malce lažje obelodanim pogled na to stvar. Za končno ceno jedi največkrat sicer pripomore preprosta kalkulacija ( osnovne cene produkta + strošek delavca + energija + največkrat DDV ) in če hočemo preživeti seveda tudi marža. Zlomek, tu pa se zatakne. Največkrat ugotovimo, da je na določenem mestu ponudba in cenik npr. malic enaka. A vsak dobavitelj materijalov ima povsem svoje cene in kakovost. De gustibus non est disputandum Sporočilo je spremenil(a) blenkuš dne 05. jan 2005 01:05:38

5. jan 2005 7:39

Definitivno najboljši posel pri nas pa je biti pek. Samo pomislite na razmerje med ceno moke in kruha. Okrog 70 tolarjev je moka na debelo (mnogokje še mnogo cenejša), kruh pa je prek 400 tolarjev. Iz kilograma moke pride več kot 1 kg kruha, v katerem je poleg moke še voda, kvas in sol. Same drage sestavine :). Mislim, da bi tukaj Zveza za zaščito potrošnikov morala ukrepati, ne pa da se vtika v reklame za polnomastno mleko.

5. jan 2005 9:58

Ja, nihče pa ne pomisli na elektriko za peči, stroške delavcev, in druge stroške, ki jih zagotovo ni malo. Tudi pekom se ne piše dobro.

5. jan 2005 11:06

Ne vem, komu bi šlo lahko dobro, če ne pekom. Nekaj v razmislek: Odkupna cena mleka je okrog 51 tolarjev. za 1 kg sira rabimo približno 10 l mleka, torej je osnovna cena sira 510 tolarjev (brez upoštevanja sirila, soli in ostalega). Cene najcenejših sirov se gibljejo okrog 1000. S tem, da je proizvodna sira zelo zahteven proces, ki zahteva sofisticirane stroje, da ne omenjam dolgotrajnega zorenja, ko kapital ne kroži. Cena moke na debelo je pod 70 tolarjev (teta je zadnjič kupila belo moko v kilskem pakiranju za 58 SIT). Za kg kruha se potrebuje 65 dag moke, kar je 45, 5 tolarjev, voda, kvas in sol pa stanejo približno 25 SIT, vsega skupaj torej 70,5 SIT. Kilogram kruha pa je prek 400 SIT. Torej kar 5,7 krat več kot sestavine. Sir, ki mesece leži v skladišču, stane le 2 krat več kot sestavine (s tem, da sem upoštevala samo ceno mleka, ne pa tudi drugih stvari, ki gredo v sir). Poleg tega po zahtevnosti procesa in opreme obeh dejavnosti ne moremo primerjati. Največjo dodano vrednost ustvarjajo ravno v pekarstvu. Pa še to. V letu 2000 je vsak Slovenec povrpečno pojedel 64 kg kruha in peciva in 7,9 kg sira. Potem je jasno, zakaj pekovska industrija ustvarja take gromozanske dobičke.