Moj oče dela jabolčni kis iz domačih jabolk po receptu iz knjige patra Ašiča, kako natančno poteka postopek žal ne vem, vem pa, da dodaja malo sladkorja in kvas. Kis je odličen in resnično s staranjem postaja vse bolj močan. Na dnu se naredi usedlina in na vrhu goba, ki se jo lahko potem porabi za nov kis. Lansko leto nam je slabo uspela pasterizacija jabolčnega kisa v mali rostfrej cisterni (ob segrevanju je počila plastična pipa in zraven je prišel zrak) - in smo pustili da se je sok prevrel in skisal, kis je bil odličen, sicer ga oče dela kar iz narezanih jabolk.
Jabolčni kis je tudi zelo zdrav, o čemer je bilo že veliko napisanega. Moj želodec ga sicer ne prenaša najbolje na tešče z medom (kot svetujejo) mi je pa že velikokrat pomagal iz zagate, ko sem kaj sumljivega ali pretežkega pojedla. Jedilno žlico ali dve v kozarec vode in popiješ - slabost, občutek teže v želodcu in kar je še takšnih neprijetnih občutkov v nekaj minutah izgine. Navadila sem se ga jemati s seboj na dopust predvsem iz tega razloga. Letos poleti sem v ta napitek prepričala enega (milo rečeno) zelo presranega najstnika, ki mu je bilo slabo - spil je z zatisnjenim nosom in izdatno poplaknil z vodo in se po petnajstih minutah prišel zahvalit za dober nasvet.
Kar se tiče vinskega kisa - prijatelji namensko pustijo da se jim skisa domači teran in ga uporabljajo za kis. Je zelo aromatičen in ima seveda zelo močno barvo.
Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca