Ojla, podpekarji!!!!! V nedeljo mi ni dala žilica miru, pa sva z možem izprobala peč in zvon. Kupila sva svinjsko meso, kar okoli kilo ga je bilo. Najprej sem ga nasolila, v pekač pa sem dala narezan krompir, malo sem prilila olivnega olja in rožmarin. Mož je zakuril, vse sva lepo splanirala, pokrila zvon z žerjavico in eno uro poslušala, če kaj cvrči in drug drugega prepričevala, da ne sme biti prevroče, da ne bova na koncu tisti kos svinjine izkala med krompirjem. No, po eni uri in pol, sva svečano odkrila zvon in z odprtimi usti občudovala lepo zapečen kos mesa in lepo hrustljav krompir. Seveda sva kazala tudi sosedom, ki so samo to čakali, da bi se nama zažgalo in bi potem ploskali in vsi so se strinjali, da je krasno. Jaz sem imela pa malo slab občutek, kajti zdelo se mi je, da pod lepo rjavo skorjico ni vse tako kot bi moralo biti, pa sem odnesla posodo v hišo, sklicala familijo, kao gremo jest, potem sem jim pa oznanila, da bodo morali še kakšno uro počakati, da bo meso pečeno. No, reklama je bila pa super. Sedaj se pa sprašujem kaj smo falili. Prvič, pekli smo premalo časa. Drugič, meso nebi smelo biti na krompirju, ampak direktno na pekaču in tretjič, po eni uri bi ga morala obrniti in peči še kakšno uro. V nedeljo, če ne bo snega, vajo ponovimo. Lep pozdrav!!!!
sasa