Čvarki oz. čvarci

Pozdravljena,   Geisha,   če se ne motim,  so čvarki,   po slovensko ocvirki.  Sem malo poguglala in imaš veliko receptov na spletu. Bi prilimala kakšen link, pa mislim,  da se to ne sme,  če so recepti drugih kulinaričnih blogov. Sem pa našla recepte za naše slovenske ocvirke:

http://www.kulinarika.net/recepti/9346/mesne-jedi/ocvir

http://www.kulinarika.net/recepti/15918/mesne-jedi/ocvi

mopsika

Seveda, ocvirki so to!

" Čvarci" je srbska oz. hrvaška beseda.

Še Đorđe Balašević jih opeva: "Nosi vruće leba kriške, fafarone, čvarke friške,
začas sprema šunke, rena, i pihtije svakom."
http://www.tekstovipjesamalyrics.com/tekst-pjesme/3094-djordje-bal

Teh pa je več vrst. Pri nas doma, v okolici Celja, je bila navada delati take čisto drobne ocvirke, pravzaprav razpustiti na drobne kocke narezan ali celo zmlet svinjski "špeh" (podkožno maščobo oz. slanino) in koščki mesa, ki so ostali oz. se scvrli v vreli razpuščeni masti, so ocvirki. Pri nas je jih je hranilo pomešane z mastjo, ostalo precejeno mast se je posebej hranilo v emajlirani posodi, ki so ji pri nas rekli "šmalctozna" (štajerska popačenka iz nemščine, seveda je to). Taki ocvirki z mastjo so bili v kuhinji moje stare mame praktično edina zabela, olje je uporabljala zgolj za solate in hladne jedi.

Kdo ve, kakšen je pravilen slovenski izraz za to posodo?

Potem pa se spomnim, da je od nekod prišla navada, da se je delalo nekakšne "ocvirke" tudi iz svinjske kože. Na trakove narezano kožo so najprej popekli v pekaču , nato pa še na hitro ocvrli v vreli masti (ali morda v olju?) da se je napihnila kot nekakšna luknjičasta krhka masa. Otroci smo mislili, da je podobno Smokiju, a kolikor se spomnim, nam ni bilo ravno všeč

Ko sem prišla na Kras, pa sem videla, da tu eno vrsto ocvirkov delajo in uporabljajo čisto drugače.

Slanino (brez kože seveda) se nareže na večje kose in jo s precej narezane čebule in malo soli prav tako "cmari", dokler se salo popolnoma ne razpusti, koščki mesa pa scvrejo. Potem pa čisto mast odcedijo, ocvirke pa  tudi in še dodatko "sprešajo" oziroma stisnejo, da odteče čimveč maščobe.

Take ocvirke potem jedo kot prigrizek. Evo, takole izgledajo kraški ocvirki:
http://www.primorske.si/Plus/Sobota/Ocvirki,-biseri-d

Pri nas smo jih delali in spravljali enako. Posodo smo pa imenovali deža. Nekaj ocvirkov smo takoj, ko so bili dovolj scvrti,  odcedili in jih spravili za ocvirkovo potico in za nadev za krompirjeve  knedeljne (cmoke). Mljask.

Posoda je deža. Pri nas se ocvirke še zdaj spravlja enako kot opisujeta mamaF in Cila.  

Posoda je bila stožčaste oblike, kajne, s pokrovom,  ki se je "zahaklal" (še ena štajerska popačenka) na nekakšno kovinsko zanko na posodi? Modre in rdeče o bile te posode, legendarne.

Mi delamo večje ocvirke, čvarke, raje imamo bolj mesnate, pač vzamemo takšno slanino. Na koncu jih stisnemo in potem še posolimo. 

Namesto čipsa prav dobro teknejo.

Evo, emo Celje in deža:

https://www.google.si/search?q=de%C5%BEa+za+mast&am

Hm - za dežo pa res prvič slišim. Pri nas smo ji lepo po mariborsko rekli kibla.

Sonja

Jp, deža je bila tudi pri nas :)

Pri nas (Dolenjska) imamo tudi kible; so točno take kot deže

mamaF je napisal/a:

Potem pa se spomnim, da je od nekod prišla navada, da se je delalo nekakšne "ocvirke" tudi iz svinjske kože. Na trakove narezano kožo so najprej popekli v pekaču , nato pa še na hitro ocvrli v vreli masti (ali morda v olju?) da se je napihnila kot nekakšna luknjičasta krhka masa. Otroci smo mislili, da je podobno Smokiju, a kolikor se spomnim, nam ni bilo ravno všeč

Take smokije poznam tudi jaz, ne poznam pa natančnega postopka, kako se naredijo. Ve kdo?

Ja, kibla smo tudi mi rekli. Kiblflajš je pa itak ena najlepših besednih zvez ...