Magnetki s potovanj

Moja mama zbira magnete z različnih koncev sveta. Konec meseca ima rojstni dan in bi ji jih rada podarila čim več s čim več držav. Če ima kdo doma kakšen magnet, ki bi ga lahko pogrešal, vas prosim, da mi pišete na zs.

Z veseljem ga vzamem (kupim). Reklamni magnetki in takšni, ki so jih delili v Sparu, me ne zanimajo.

Drejcolina

6. okt 2014 20:10

Vem, kakšne misliš, jaz jih imam kakšnih 40. Vse sem kupila sama (večinoma po SLO, A in I) in visijo na hladilniku. Žal ne odstopim nobenega veseli me pa , da nisem edina s to strastjo.

6. okt 2014 23:17

a ni fora tega zbiranja, da ti prinesejo domači in znanci? če takole kupiš je nekaj podobnega kot bi v trafiki. žal

7. okt 2014 7:49

Draga bannana, jaz si kupim magnetek vsepovsod, kamor grem, kot spominek. Ne vem, kako zvezo ima to s trafiko?? Tudi manj prostora zasede magnet na hladilniku kot lesena kamela iz Tunizije, recimo

Ne vidim pa smisla, da bi mi drugi nosili magnete, če jaz nisem bila tam. Tako pač jaz gledam na to.

Zadnji je iz Blejskega vintgarja, kjer sem bila prvič.

7. okt 2014 8:21

marjja, pa saj to je rekla bannanna - kakšen smisel ima nekomu podarjat magnetke, ki jih kupi od drugih, ne pa da jih prinese sam?

Jaz si ga tudi vedno kupim, kjerkoli sem, po več različnih, vrata hladilnika so jih polna, pa tudi tistih, ki mi jih prinesejo drugi seveda ... Po možnosti izbiram take, da je še kak odpirač na magnetku, v Washingtonu pa sem si kupila magnetek z motivom bele hiše, na katerem je termometer. Mene take drobne bedarije zabavajo.

7. okt 2014 8:43

Ljudje smo različni, kajne? Zakaj pa ne bi nekomu, ki je, recimo, na nek način vezan na dom in ne more nikamor (to je le predpostavka, ne gre za konkteten primer Drejcoline), naredili veselja s tem, da mi mu podarili magnetke? Kaj je tu bolj sporno kot zbirati nalepke, figurice neke trgovine,......

Drejcolina je prosila za magnetke, kajne? Ker bi, (ona že ve, da bi jo) s tem razveselial svojo mamo. Nič drugega.

7. okt 2014 9:33

 Se spomnim prvih osnovnošolskih let, ko smo punce vse po vrsti zbirale papirnate prtičke, si jih ogledovale, jih zlagale, prelagale, sortirale po barvi, velikosti, motivih, geografskem poreklu..... in jih seveda preštevale, katera jih ima več. Pa so se že takrat znašle jezikavke, ki so "vedele", da tisti  z natisnjenim imenom gostiln pa "ne veljajo".

Ljudje zbirjo, kar se jim zdi - zakaj tudi ne bi? Za vsakim zbirateljskim veseljem ali strastjo pač tiči nekaj osebnega. Saj ne rečem, ene zbirateljske strasti so res malo patološke, ampak čez magnetke na hladilniku pa se res ni kaj dosti pritoževati. Razen, če je eden v hiši obseden z njimi, drugi jih pa videti ne more. Ampak take stvari se porihtajo doma med štirimi stenami. Kulinarika tu nima kaj dosti vpliva (razen, da mogoče kdo prijazno pošlje Drejcolinini mami kak magnetek, če ji s tako malenkostjo lahko naredi veselje).

7. okt 2014 10:30

Tudi sama že od srednje šole zbiram magnetke, sprva so bili to iz hrvaške oz. z vsake destinacije, sedaj ko sem starejša in več potujem okoli se jih kar kopiči. Iz zadnjega potepanja po Balkanu sem jih prinesla 10. Tudi prijateljice mi jih prinesejo iz potovanj, ker vprašanje, če bom kdaj sama obiskala tisto destinacijo. Sedaj ko živim za sebe, jih imam na veliki tabli na hodniku, in večkrat ko grem mimo nje se spomnim na kakšen zanimiv trenutek iz dopusta.

Se mi pa ideja od Drejcolina zdi ok, in tudi sama bi bila takšnega darila vesela.

lp

lovebeyba

7. okt 2014 11:49

V bistvu je moja mama prebolela kar hudi bolezen na jetrih in ne more več potovati in jo take stvari pač razveseljujejo in nekako spominjajo na dobre stare čase. Tako darilo se mi pač zdi osebno in vem, da bo vesela. Nekako se mi zdi to boljše od npr. čistilca za tla :)))

7. okt 2014 13:12

Podarin enega z Malte. Eno oko.

7. okt 2014 15:19

Drejcolina, upam, da mama nima težav s srcem. Zadnje čase so se pričela pojavljati podobna svarila:  http://vizita.si/clanek/novice/nevarni-okrasni  .   Koliko je res na stvari bodo povedali bolje poučeni .