Soseda

Medsosedski odnosi so problem, še težje je, če živi starejša oseba, ki smatra, da si zasluži svoj mir, hkrati pa svojim odmerja vso svobodo. Težko je tem dementim osebam, ker živijo v svojemu svetu, včasih res postanejo žleht( ja mojemu dedku se je to zgodilo) in če tega nisi nikdar izkusil, ne razumeš. Trpijo pa vsi okrog, ni tolerance do drugih...Pa niti slučajno ti v zgodnji demenci ne priznajo, da je problem v njih. Niti ne razumejo. Edini pravilni odnos je do njih prijazen odnos, na kaj drugega pa lahko pričakuješ le odklon. 

Kako gre? Je kaj bolje ?

Že drugič sem dobila njeno pismo, v prvem se je dotaknila preteklosti in sicer, kako so včasih začeli delati ob šestih, zakaj sedaj jaz pa šele ob osmih... kako so moji pokojni starši mirno lahko ležali pod brajdo (kar seveda ni res, ker sta takrat ob meni in sestri gradila hišo)... kako je ona trpela, nam je pa tako fajn, da nek drug sosed dela tudi neke zdrahe... ni, da ni. No v tem drugem pa mi je poslala neke članke o vzgoji otrok (čeprav so moji stari 26,16 in 7 let). Kako njen sin podreja ves čas otrokom, odvisen je od njih, naj bom tudi jaz...potem, da delamo od jutra do večera vse dni v tednu  nemir (čeprav pridemo domov šele ob treh ali štirih otroka, jaz in mož ob petih)... da se včasih otroka igrata na vrtu z žogo, zato hčeri (16 let) svetuje, da naj začne trenirat nogomet...potem kako je boga, ker je ob bolanem možu (on je edini pameten pri tisti hiši, z njim se da vsaj pogovarjat )sama za vse (očitno pa ima čas za pisanje pisem). Da pa ne govorim o njenih izpadih, ko se dobesedno dere na svojega moža... Na koncu je pripisala naslednje  "Hudobija je še vsakogar pokopala. Tudi vladarji, ki so hoteli biti najhujši, so bili premagani. Pa ni nujno, da so premagani od ljudi, premaga jih neuspeh v življenju. Bodi dober in dobro se ti bo vračalo".

P.S.: Najbrž ji bo vse odpuščeno, kajti vsako nedeljo moli pred oltarjem.

Upam, da boste rešili, v dobro obeh...

Navazujem sa pa na ta zadni stavek s tema dvema primeroma:

Starejši par(otroci so se odselili) ima veliko zemlje okoli hiše ki ju vedno teže obdelujeta. Njihovi novi  sosedje so postali  petični meščani, ki so vaško idilo spremenili v  zelo donosen biznis in jim zemlje okoli svoje  hiše počasi zmanjkuje. Zato so zelo " dobri " z omenjenim parom, počasi si prisvajajo pas  med parcelama, na njihovem puščajo avto, uporabljajo gospodarsko poslopje itd. itd., skratka obnašajo se kot gospodarji in ne kot sosedje.

Vaščani to vidijo, opzorili so ju,  naj sta za božjo voljo  malo pozorna,  pa sta razumela kot da so nevoščljivi, ker imata tako " imenitne" prijatelje.  Kako jima pomagati, nihče ne ve, vedo le,  pa da bosta čez kako leto svojo dobroto dobila  povrnjeno  s priposestvovanjem  ali kako se že temu reče. Če ne še kaj hujšega.

Drug primer: soseda skrbi za zelo dobro situirano upokojenko. Ne zahteva plačila,  prepričana, da se dobro vrne z dobrim. Sčasomaje je  postala tako odvisna od nje da ji ta gospa določi kaj naj obleče ali  kupi in celo katero stranko naj glasuje.

Otroci bogate gospe, prav tako uspešni podjetniki, pridejo pogledat diktatorsko mamo enkrat na mesec in prinesejo uslužni sosedi velik paket kave in celo piškote!  Slednja  potem vsem razlaga, kako zelo pozorni so  do nje.

Človek ob takih primerih ostane brez besed.  Svetovati in vmešavati se ne sme in ne more, po drugi stani pa ga popade jeza ob nezaslišani pohlepnosti enih in naivnosti in dobroti drugih.

Kozamurnik, a ti temu praviš ostati brez besed? Kaj šele je, če se o nekom res razgovoriš?

Špela, za take ljudi, ki ne pustijo drugim razmišljati s svojo glavo, mi pride običajno tole na misel, če v svoje razlage vpletajo Boga: Bog je človeku prosto voljo pustil, nekateri ljudje pa hočejo biti več kot Bog.

Če ne moreš drugemu dobrega narediti, tudi slabega ni treba. Takih stavkov je kar nekaj.  Še smeh me je prijel, ko sem eni  osebi ponižno zaželela, da naj ji Bog vse topelt vrne, kar je ona drugim naredila.  Uh, je zakuhala!

Kozamurnik, nikomur v glavo ne vidiš, in ni nujno, da je tako, kot se zunanjim opazovalcem zdi. Če se nam nekaj zdi še tako očitno, pa vendarle ne vemo, kaj se dogaja na štiri oči.

No, nekaj priposestvovati tudi ni tako preprosto. In naj to ostane stvar tistih, ki jih zadeva. Druga zgodba je seveda, če gre za zlorabo, toda kdo smi, da sodimo o tem?

Seveda ima vsaka zgodba dve  plati, mamamia, navsezadnje tudi tale naslovna.

Ampak ostaja  nesporno dejstvo da nekateri   obogatijo tudi ali predvsem zaradi naivnosti drugih.To sem mislila.