Šola in računalnik

Zakorakali smo že v šolsko leto in na to temo imam samo eno vprašanje. Rada bi vedela, koliko in v katerem razredu naj bi bil prisoten računalnik. Sin hodi v 4. r.

Ker mi smo začeli s prvim dnem pouka tako, da je bilo za domačo nalogo vaja poštevanke na rač., narobe je bilo, ker si otroci niso na razredni sletni strani pogledali novih informacij, naslednjič je bilo treba po mailu pošiljati učiteljici vprašanja... Tako nekako to izgeda. Zdaj pa se starši bojimo, da se bo to stopnjevalo, po čemur je učiteljica tudi znana in ne popušča v svojem prepričanju, da je to zanje dobro. Kakšne izkušnje imate vi?

......in starši bomo hodili na odlična predavanja Ne-odvisen.si!!!

181604

16. sep 2013 3:46

No ja, če je bilo tako že ko si ti hodila v šolo, zakaj se čudiš, da ima tvoj sin nalogo na računalniku? 

16. sep 2013 7:19

Vse to sodi v informacijsko pismenost in če je učiteljica pristašinja e-učenja, ni to nič narobe.  Vem, da v Vel. Britaniji zahtevajo uporabo računalnika pri vseh predmetih, tudi pri glasbi, vse s ciljem, da bi mladino informacijsko opismenili . Danes pač živimo zelo drugače kot smo recimo pred 30 ali 40 leti. Imam občutek, da se ti sama računalniku upiraš, otroci pa verjetno s tem ne bodo imeli problema. Računalnik ni noben bau-bau, seveda pa skriva tudi svoje pasti (zasvojenost, razne zlorabe), a to je že druga tema.

16. sep 2013 7:52

Sweetie,

sprijazni se, tvoji otroci so otroci računalniške dobe. Vse več stvari se tudi v vsakdanjem življenu ureja on-line in tudi s šolo je tako. Drugo je seveda, ali si vsi učenci (oziroma starši) sploh lahko privoščijo domač računalnik in dostop do interneta od doma - v takem primeru pač mora dostop do interneta otrokom zagotoviti šola (tako kot ima knjižnico, mora imeti pač tudi računalniški kotiček).

Vseeno pa je dobro, da se kljub računalnikom otroci naučijo, da je dobro, da si kaj tudi zapomniš (recimo to, kaj imaš za domačo nalogo in do kdaj moraš to narediti) - tu je pa na šoli in na starših, da to zagotovijo. Včasiih te starinski pristop k življenju lahko namreč reši marsikatere zadrege.

16. sep 2013 9:29

limnol, Sweetie nima težav s tem, ima jih 181604.

O šoli pa ne rečem nič, se nanjio ne spoznam prav dobro.

16. sep 2013 9:34

Hvala za mnenja. Popolnoma razumem, da računalniškemu opimenjevanju naši otoci ne bodo ušli, ampak v četrtem razredu se mi pa vseeno zdi malo prezgodaj. Mogoče poiskati kakšno informacijo, sliko, recept..., ampak pošiljanje mailov??

Vanja, množino sem uporabila (mogoče narobe), ker sem mislila na naše otroke in nas starše. V mojih šolskih dneh še vedeli nismo, kaj je računalnik.

16. sep 2013 9:42

16. sep 2013 10:15

16. sep 2013 11:00

Hehe, Lučka.

Moji vnukinja, ki sicer hodi v sedmi razred ima že tri leta svoj PC, ki je v okviru šole, tudi uči se in dela naloge.

Pred tremi leti in tudi letos sem obiskala njeno šolo, njen razred, v učilnici so imeli pred tremi leti 9 (belih ) računalnikov, otrok v razredu pa le malo več. Par let kasneje pa že vsi, vsak svojega.

Res je to v ZDA, pa vseeno, tudi pri nas nismo 100 let za časom. Danes je tem otrokom računalnik kot je bil njihovim dedkom in babicam ošiljen svinčnik.

Če je to dobro ali slabo ne vem, vem pa, da tako je. Meni gredo bolj na jetra mobiteli, ker ljudje sploh ne gledajo več okoli, ampak vsak bulji v to čudo od mobitela. Pa je že skoraj vseeno kam grem, doma in po svetu je enako.

Letos bodo menda prodali miljardo pametnih mobitelov. Upam, da bom zdržala še kakšno leto in ostala pri svojem predpotopnem, na katerega me vsak lahko pokliče in jaz njega, pa sporočilo lahko pošljem in to mi zadošča. Računalnik imam doma in tudi fotoaparat, kadar ga potrebujem.

A nisem proti tehniki, ne, nasprotno, najbolj od vsega občudujem silovit razvoj tehnike in vsega, kar ponuja, se čudim zmožnostim in sem hvaležna, ker vem, da koristi na vseh področjih. Le sama nočem biti sužej vsakoletnih izboljšav in posledično tudi večjih odlivov moje penzije!

16. sep 2013 12:15

Moji hčerki sta nekako pri 9 letih začeli uporabljati računalnik ( to je bilo pred 14 leti) sprva za kakšne poučne igre, potem pa sta za vse dodatne naloge, plakate , že rabili računalnik, da sta si izboljšali ocene. Je pa res, da je bil to naš hišni računalnik. Pri prestopu v srednjo šolo pa sta imeli vsak svojega in sta bili pod nadzorom In omejitvijo interneta.

Zdaj pa imam sina starega 5 let, ki že od tretjega leta uporablja ipad, samsung. Na njima ima poučne igrice- od pisanja črk, risanja, sestavljanja, ....Pozna že vso abecedo, številke do sto, zna že nekaj računat, precej brat. Meni se to ne zdi slabo, ker je precej radoveden. Je pa res, da gledamo, da ga nima prepogosto in se ob lepem vremenu igra z vrstniki. 

Ko bo prišel čas v šoli bo dobil svoj računalnik in seveda tudi najin nadzor. Pa seveda tudi slej ko prej mobitel, ampak, ko bo skrajni čas za to. Če sem popustljiva pri računalnikih, pri telefonu nisem. Tudi meni gredo na živce, ko gledam vsepovsod ljudi na telefonu- v gozdu, na kolesu, za volanom, ....Ni več omejitev!  Kolikokrat možu zvoni telefon direktno med kosilom ali ko je na wc...Pa ko grem kam, ko me hči kliče za vsako malenkost...pa kolikokrat moram hči prosit, da naj med kosilom pusti telefon v sobu, ker ji non stop zvoni...pa instangram, pa facebook, pa skype..

Prav luštno je bilo včasih, veliko več tišine in miru je bilo. Si šel lepo na izlet, prišel ko si prišel, nobeden te ni priganjal, kdaj  prideš....ah kako so bili lepi časi. Me prav zanima kaj bi rekel moj dedek, ki še ni poznal mobitelov?

Sigurno, da smo nori! 

16. sep 2013 12:31

Tudi dandanes se da z zelo zmerno uporabo telefonov in drugih e-pritiklin spodobno živeti, odločitev za to je (morda z nekaj redkimi izjemami) - naša.