Bernardinec

6. maj 2013 15:15

Evo, mamaF se javlja No, v resnici sem bolj mačja, a s svojim psom sem se naučila biti tudi pasja

Pri 13 tednih je kuža še "mali otroček" s špičastimo mlečnimi zobki in čisto normalno je, da grize vse, kar mu pride pod zobke. Vendar pa vse to nam ljudem ni všeč in zato moramo MI postaviti meje, kaj je dovoljeno in kaj ne. Seveda želje in potrebe po grizenju ne moremo kar izbrisati, lahko pa poskrbimo, da bo pes grizel samo njemu dovoljene stvari, roke, noge itd, pa so prepovedane!

Prav tako je potrebno v tem obdobju poskrbeti, da pes pač ne more kar sam najti predmetov za zabavo - zatorej skrbno pospravljajte za sabo, čevlji, copati in druge prepovedane stvari naj bodo pospravljene pred mladičem. On naj ima na voljo le stvari, ki mu jih je dovoljeno žvečiti, razne pasje "žvake" iz goveje kože, igrače, ki jih ne more scufati na prafaktorje in požreti koščkov ... Trde kosti in palice nikakor niso primerna igrača za mladiča, saj lahko poškodujejo zobe!

Vsakič, ko opazimo, da se pes začne igrati pregrobo, da "napada" naše roke, otrpnemo in ga odločno in glasno opozorimo z "NE" ali "FUJ" - skratka z resnim glasom in kratkim opozorilom mu damo vedeti, da se tako ne mislimo igrati z njim. Ne včecimo mu rokava ali roke ali hlačnice iz gobca, ker bo zanj to potrditev in bo vse skupaj vzel, kot da se igramo igro "vlečenja". Predvsem moramo ostati mirni, nobenega vpitja, kriljenja z rokami (predvsem za otroke, ki imajo visoke glasove in lahko začnejo tudi jokati to velja), saj naše vzemirjenje za psa pomeni, da "zdaj se pa dogaja, dajmo malo noret". Visoki, špiskajoči glasovi in kričanje namreč že tako razigranega psa, še bolj "podivjajo", namesto, da bi se umiril.

Ko kuža včele in grize naše copate, odejo, roke itd., se umirimo, utihnemo in rečemo zgolj "FUJ"  - ko nas pogleda mu takoj ponudimo nekaj, kar je njegovo in kar mu je dovoljeno gristi - recimo par zavozlanih starih nogavic, v kito spletene trakove blaga, mehko igračko ... Njegovo pridobivanje pozornosti z grizenjem in izsiljevanjem (skakanjem po nas, vlečenjem za hlače itd.) lahko prekinjamo tudi tako, da mu z besedo damo vedeti, da se tega ne sme, potem pa ga primemo, postavimo na tla in brez besed odidemo iz sobe. Za sabo zapremo vrata, da ostane sam. čez nekaj minut (takoj ko ne cvili ali laja več), odpremo vrata, ga pokličemo k sebi in se veselo poigramo. Lahko mu parkrat vržemo žogico ali pa se malo "pocukamo" z igračo, ki mu jo ponudimo in potem pospravimo. Preden igračko pospravimo, počakamo, da se kuža malo umiri, mu pred nos pomolimo kaj slastnega (seveda bo gobček zaradi tega odprl), in mu hkrati rečemo "priden, spusti" ter damo priboljšek. Na ta način lahko psa hkrati naučimo povelja "spusti" in pa igro zaključimo tako, da se pes ne čuti prikrajšanega - saj je dobil vseeno "zadnjo rundo" - s tem, ko je dobil tisti priboljšek.

Dobro naučeno povelje "SPUSTI" je namreč zelo zelo koristno v najrazličnejših okoliščinah, ko pes odrašča oziroma celo življenje. Če je namreč pes naučen. da na povelje spusti iz gobca stvar, se lahko izognemo pobiranju obcestnih odpadkov na sprehodu, možnosti zastrupitve, če bi hotel pobrati in požreti kako pokvarjeno ali celo zastrupljeno hrano in še in še.

Tako se mladiček nauči, da smo MI tisti, ki postavljamo pravila in se bomo igrali, ko bomo MI tako hoteli in predvsem tako, kot MI hočemo.

Najslabše je, ko recimo mlad pes razigrano teka za otroki ali odraslimi in se jim "obeša" na hlačnice ali rokave - otrok začne teči, po možnosti vpiti, kriliti z rokami in tako nevede psička samo spodbuja v njegovem nagonu. Pes misli, da je to igra in je vedno bolj razvnet in bi hotel še in še. Otrok pa vedno bolj kriči in joče, pes pa je vedno bolj razvnet in "divji" - ponavadi se zadeva konča z jokom otroka in grobim kaznovanjem psa, kar je vse prej kot dobro za oba.

Zato ga je z mirnostjo in ignoriranjem potrebno naučiti, da tak način igre ni pravi in da se tako v družbi z ljudmi ne obnaša - pes bo kmalu ugotovil, da ne bo nič profitiral, če bomo ob vsakem njegovem poskusu lovljenja in grickanja mi "okameneli" in se obrnili proč od njega ali ga celo osamili iz naše družbe.

Še več nasvetov o vzgoji pasjih mladičev dobiš, če pobrskaš malo po "pasjem" forumu - recimo tule je že ena taka tema:
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,32130.0

Predvsem pa se drži tega: prej ko pravil igre naučimo mladička (ki ni nikoli premlad za vzgojo, saj se vzgoja začne že v leglu s strani pasje mame), manj težav imamo v obdobju odraščanja in v življenju odraslega psa.

Kajti, če se človeku na hlače obeša 13 tedenski mali cortkan puhast bernardinček, je lahko smešno in prisršno ... ko pa to počne odrasel 50 ali več kilski pasji gospod, no takrat, pa ni več smešno.

Uživajte skupaj, kolikor se da, pa ne pozabite na ti, da ste VI tisti, ki postavljate pravila v vaši hiši in ne pes.

Nikakor ne uporabljajte grobosti, odločna beseda in dosledno ravnanje ob "prekrških", bo dovolj, da bo kuža hitro sam povezal kaj se splača in kaj ne.

PS. Slikice Darijinega bernardinca in Doloresinih borderčkov+šeltijev so pa kot balzam za dušo

Aressss605, pokaži nam tudi ti svojega malčka!

6. maj 2013 20:36

Definitivno bi se ujela

Lp

7. maj 2013 11:48

aressss605

7. maj 2013 11:54

To je Maya mešanka med bernardinko in nemškim ovčarjem, nezaželjen pasji otrok. Če bo zdrava naš tretji in zadnji kuža.

7. maj 2013 12:11

Jaz je ves dan ne bi dala iz naročja. Aressss, kaj sploh lahko kaj delate pri hiši al se samo crkljate? Čudovita je, kepica zlata in kako lepa psiščka bo tole, ko bo zrasla.

7. maj 2013 12:32

Oooo, ti pikica mala puhasta, kako je lepa!

No, če ima pa še nemca v sebi, bo pa učenje še toliko lažje, samo vztrajni in dosledni morate biti, pa čimveč se igrat z njo, da vas poveže s samimi dobrimi stvarmi, pa bo

7. maj 2013 13:54

Moja svakinja je tudi velika pesjanarka in je za prvi maj na eni kmetiji šla pogledat mladičke.Ena od teh psičk je bila zelo glasna, skakala je proti njej, jo opozarjala nase toliko časa, da je odšla z njo. Ostali mladički sploh niso dojeli kaj se dogaja. Hvaležna, da je dobila nov dom, je tako pridna in prisrčna, da človek sploh ne more verjeti. Seveda sem jo morala tudi jaz takoj priti pogledati in mala lepotička me je sprejela kot marsikdaj še prijatelji ne. P.S. za tiste, ki ne vedo, pesjanar je pasjeljubec, nekdo, ki ima rad pse, ne hudobec. Tudi sama sem nekako težko osvojila ta izraz, zdaj se že tudi sama z lahkoto predstavim, da sem pesjanarka. Mislim, da je novinar gospod Tone Hočevar lansiral to besedo.

7. maj 2013 15:18

aressss605

Joooj kakšna lepa kepica je, veliko uspeha pri učenju ti želim!

Lp

7. maj 2013 15:29

Mi smo takrat iz legla zbrali ta najbolj požrešnega, je tako cmokal, ko se je priklopil, da je bil glih za k nam domov. Smo imeli krompir, menda smo dobili tudi najbolj učljivega.

7. maj 2013 16:14

Se mi kar milo stori, ko vidim vse te živalce luštne, ampak, odkar je odšel naš maček Polde, sem se odločila, da pri naju ne bo več hišnega ljubljenčka. Se je hitro tudi ponudila sinova družina, da lahko kdaj njihovo Lizo dobiva v varstvo Veliko veselja in lepih trenutkov z vašimi kosmatinčki