Ukinitev enega priimka

19. mar 2013 21:52

Loni, zakaj pa so te cudno gledali, ce si dala njegov priimek pred svojega?

Jaz sem ga tudi, ampak se ne spomnim komentarjev. Verjetno so padali v moji odsotnosti:)

Kaj drugi pustijo svojega in potem dodajo mozevega ali kako? Moram malo opazovat to...

20. mar 2013 3:44

Schnugg, moja bivša soseda sta se ob poroki odločila, da oba k svojemu dodata še partnerjev priimek (na drugo mesto). Recimo, da se imenujeta Marija Novak in Jože Kovač (pravih imen seveda ne bom pisala) :)

Ona je postala Marija Novak Kovač, on pa Jože Kovač Novak - otroci pa imajo priimek po očezu, torej kombinacijo Kovač  Novak.

Vrsrni red priimkov je, kolikor opažam predvsem pri znankah, ki so k svojemu dodale še možev priimek, običajno tak, da je lastni priimek na prvem mestu, novo dodani pa na drugem. Odvisno od posameznika, nekateri se odločijo pa tako kot Loni, pomemben je verjetno tudi slušni vtis "končnega izdelka"

Na drugi strani pa imam znanca, ki sta se ob poroki odločila, da svojo novo skupno pot označita tudi s čisto novim priimkom in oba stara "pozabita". Zanju je bilo to nekakšno simbolično dejanje, rekla sta, da želita v novo fazo življenja štartati tudi s "svežim" priimkom (ki je bil v resnici star, praktično že izumrl priimek ene od družin v preteklosti).

Še ena resnična iz naše družine. Vsa žlahta je namigovala, da bi bilo fino, če se s partnerjem pred rojstvom prvega otroka poročiva. Da bova imela manj komplikacij z birokracijo, pa z dokumenti, pa s priimki itd. No, se pač nisva. In tisti dan, ko je bilo treba pohiteti v porodnišnico, je moja v.d. tašča med ostalimi skrbnimi napotki mojega partnerja potegnila malo na stran in ga vsa zaskrbljena vprašala, če sva si vzela čas za odločitev, kakšen priimek bo imel najin otrok. A bova morda nosil oba priimka? (to bi bila sicer kar dolga zadeva

Moj dragi, ki se mu je mudilo teči z mano proti avtu, je na hitro zavpil: "Seveda imava priimek za otroka - Župančič bo!" (seveda ne jaz ne on nimava tega priimka)

Tašča ga je jezno pogledala in mu zabrusila, naj si ne dela norcev iz tako resne zadeve. Moj pa nazaj :" Ma daj, mama, saj sem se samo zafrkaval - Cankar bo, noooo!" ... in mama je samo še zavila z očmi, midva pa sva odšibala "rodit Župančič - Cankarja"

... No, vsak hec je za nekaj dober, ta najina "Župančič - Cankar" prvorojenka je deset let kasneje svojo drago nono in vse ostale spravila do solz, ko je prejela nagrado Mlada Vilenica za - pesem o svoji noni, seveda

20. mar 2013 7:13

Ooo, mamaF, kako lepa zgodba

Kolikor jih jaz poznam, si večina da možev priimek za svojega-po kronološkem vrstnem redu hehe. Tudi pri meni bo tako.

20. mar 2013 7:32

Sem dala njegovega prej, ker se vedno spomnim na našo bivšo direktorico, zdaj že gospo v letih, ki je bila žalostna, ker vedno, ko je bila kaka zadeva v rajnki Jugi, so mož in otroci stali v eni vrsti, ona pa čisto samcata nekje drugje, ker je imela svoj dekliški priimek na prvem mestu.

Otrok sicer nimam, ampak zgodba je ostala. Nekako hočem biti "v isti vrsti" z njim. Se pa svojemu priimku nisem hotela odpovedati, če se človek pač poroči bolj na "stara" leta. In če sem iskrena, njegov priimek ni ravno na top listi slovenskih priimkov, asocira na bolj na žalostne dogodke, njegov oče je nekaj časa celo razmišljal, da bi ga spremenil.

In pa - v ušesa precej bolj sede povezava z njegovim priimkom na prvem mestu. Pri moji prijateljici, ki je hotela narediti isto, se zadeva sploh ni slišala, ko si jo poskušal na hitro izgovoriti.

Ko smo ravno pri porokah, moja tetka je bila letos prav posrečena, ko me je klicala ob dnevu žena, je namreč izjavila, da letos ga pa resnično lahko prvič praznujem v pravem pomenu besede. Sem se prav od srca nasmejala.

20. mar 2013 9:33

Loni, tudi jaz imam dva priimka in sem moževega dala pred dekliški priimek. Poročena sem 17 let, pa še vedno imam vozniško na dekliški priimek... no Kovačeva kobila je vedno bosa....

Kakšno leto nazaj me je ustavil policaj. Ko je pregledal dokumente je ugotovil, da se ne ujema uradna evidenca in pa moj dokument. Pa sem ga milo pogledala in hitela razlagati, da še nisem dolgo poročena in, da si še nisem utegnila urediti novih osebnih dokumentov.  Mi je prav prijazno razložil, da si naj uredim nove dokumente.

20. mar 2013 11:45

Jaz sicer sploh nisem razmišljala o tem, da bi imela dva priimka. Po poroki sem vzela moževega in sem se ga prav lepo navadila. Sem mnenja, da ena družina, eno ime :) Sva pa ob prijavi poroke izpolnila en obrazec kamor sva vpisala najine podatke, ki bodo veljali po poroki. Strošek, ki sam ga imela jaz je bil zaradi menjave vseh dokumentov, tašča pa je morala podpisat, da dovoli, da živim pri njih .

20. mar 2013 13:37

Jaz sem istega mnenja. Ampak se da do tega tudi drugače priti   - npr. njegov + njen = priimek vseh članov družine. Tako je tudi eno ime, ena družina.

20. mar 2013 14:11

Ja, no, kaj pa vem, glede imen ima pač vsak svoje mnenje. Moje je sicer tako, da človeku eno ime in en priimek več kot zadoščata, ampak, prosim, kakor komu drago. Sploh zdaj, ko si lahko vsak brez komplikacij sam izbere ime in priimek, kakršnega želi. Poznam par ljudi, ki so se iz takih ali drugačnih razlogov na "stara" leta odločili za zamenjavo, pa so menda vsi zadovoljni. Mnenje drugih (sploh tašč in sorodnih kalibrov) je tu popolnoma nepomembno.

20. mar 2013 14:50

Dobro je razlisliti tudi v primeru, da je možev priimek 'čuden' - jaz sem mojmu povedala, da če bi se pisal npr. Drek, bi jaz obdržala samo svoj priimek in naj gleda na to kakor mu paše

20. mar 2013 15:08

Hihi, Lopatka, na to temo je pa krožil en luštkan vic..... pa bom kar "tvoj" vzorčni priimek uporabila (v originalnem vicu je bil namreč eden še malo krajši).

Pride gospa na upravno enoto in pove, da bi rada spremenila osebno ime.

"Hm!" pravi gospod za okencem. "Kako se pa pišete?"

"Drek Francka."

"Ojej,", razumevajoše prikima gospod, "s tem pa ne bi smelo biti težav. Kako bi se pa radi pisali?"

"Drek Amalija. Francka zveni tako kmečko."