Kaj me moti

Razvrat! Možno.

Jaz sem imela sobo pobarvano v živih barvah - zelena, rumena in rdeča, pa me ni nič živciralo. Zdaj imam sobo belo (ne po lastni izbiri), pa nisem nič manj živčna, agresivna ali izživcirana. Očitno je odvisno od posameznika...

Mene pa moti hrup.

Mene motijo  lopovi vseh sort in slojev, nasilneži, verbalni in tisti bolj konkretni.

Ne prenesem tistih, ki izkoriščajo in mučijo otroke, stare ljudi in take, ki se ne morejo ali ne znajo  braniti.  Pa tisti, ki mučijo živali.

Motijo me smeti, v gozdu, na cesti, kjerkoli.

Včasih so me motile tudi grozljivo pobarvane hiše.  Ampak barve se prej ali slej naveličaš in jo lahko  zamenjaš, hujše je z  arhitektoskimi spakami, predvsem na podeželju. Te ostanejo za vedno tam, pa nikomur nič, zna biti, da za take umotvore kdo dobi celo nagrado".

P.s če vam na Hoterdščici zmanjka idej, tule je še ena.

http://www.edilizianews.it/articolo/33/la-casa-mimetica

Ne morem se odločiti, ali mi je všeč ali ne..

Hahajaz pa sem se ustrašila,da sem spregledala,da je danes 07.05.ko sem pogledala rubriko ocen lokalov pa je bil ta datum.Ampak preverim kolendar, pa piše 06.05.Ker imam popoldan en opravek za današnji datum,oj pa sem mislila,da sem nekaj zabrkljala.

Preveč oblik, premalo žive barve. Oprosti, bannanna

ne vem ce res , kaj pa ce je kontra? 

Hisa me je pa asociirala na stari stos - kaj je umetnost? (v okrogli sobi v kotu s***ti)

Se oglašam na tisto o barvastih fasadah - barvastih v smislu obupnega vizualnega nasilja nad prostorom.

Najprej si moramo povedati (in osvojiti), da je poseganje v prostor - v smislu, da tam nekaj zgradimo - zadeva, ki se tiče širše skupnosti in ne samo tega, ker "nam tako paše in nam je všeč". Posegi v prostor so regulirani skozi prostorske načrte in izvedbeno se potem iz tega delajo gradbena dovoljenja. In pri teh posegih je treba poslušati stroko in ne forsirati "men je pa to ušeč, men pa rdeče ne gre na živce, čudn da enim gre...". Ker je tako, da bodo ti objekti precej dolgo časa stali in je treba imeti odgvornost do okolja in prostora. In odgvornost do ljudi. Namreč, naša mnenja o lepem se oblikujejo na temelju tistega, kar zaznavamo okrog sebe. Biti obrkožen s pozidavo Peterburga, Barcelone, Pariza, Dubrovnika, Benetk, Verone, Seville, Valencie....je ena stvar. Se zdi vse blazno lepo (mimogrede, v vseh teh mesti imajo stoletja mestno urbanistično planiranje, je bilo kar lepo določeno, koliko je lahko hiša visoka, široka, kakšni so fasadni venci itd itd...). Če greste pa po kakšni zabiti (prepuščam inidivdualne kriterije, kje to je), je pa ali blatno ali kričavo ali pa oboje in po možnosti so na dvroiščih še kakšni vrtni palčki. Ali pa je vse tako ofucano, da se ne vidi, kako bi sploh moralo biti. No, in sedaj malo pomislite, kako si npr. prebivalec Barcelone (obkrožen z enim precej skladnim prostorskim oblikovanjem) ioblikuje svoje estestke kriterije in kako to isto opravilo opravi nesrečnik, ki je iz ene hecne zabiti. Zamislite si, kako si bo petletnik, ki bo naslednjih deset let na koordinatah Rambla - Paseo de Gracia vedel, kaj je sklano in kaj ni in kako bo njegov generacijski sovrstnik iz zabiti v resnici mislil, da so vijoličasti turni z oražnimi bordurami in modrimi vrtnimi palčki nekaj, kar je lepo.

No, to imejte v mislih (imamo vsi ali otroke, vnuke, nečake....nekaj od tega ima vsak), ko vas bo naslednjič imelo hišo prebarvati na nekaj kodrlajsastega.

Dodajam še povezavo na izvrsten tekst Borisa Marića o mavričnem terorizmu http://oranznapita.wordpress.com/clanki/mavricni-terorizem/

tekst je povzet iz Mladine, tam pa ni več teksta, so pa še fotke enih grozljivk na to temo (sicer ni tiste trgovine v Krškem, kjer prodajajo barve, tista je več-ali-manj prvakinja v strašljivem barvanju)

http://www.mladina.si/50605/mavricni_terorizem/?utm

Hvala za link, lepo razlozi zakaj se to ne dela. 

Janis tisti kamuflazni blok meni ni vsec, upam da nisem kakorkoli dala misliti da mi je vsec karkoli podobnega. so mi povecini vsec klasicne, lepe  in za vecno oblikovane stvari mogoce z malo modernega za piko na i. 

Nanašajoč se na zgoraj omenjeni  članek iz Mladine  naj povem, da je pri nas barva fasad pri obnovi večstanovanjskih hiš strogo predpisana  s strani občine, baje nobeno ugovarjanje ni zaleglo, več kot deset stolpnic, ena poleg druge, bo v barvah mavrice, podprto s strani arhitekta le teh, ki je med drugim izjavil:

"Močno hrbtenico, ki poudarja smer in orientacijo v mestu, bomo zdaj dosegli še z barvami".  

V Mladini piše, da je fasada hiše kot obraz, dano mi bo živeti v mestu z obrazom Bubuline (saj poznate, Grk Zorbas).

lp