Breze

Ali ima mogoče kdo idejo kje dobiti par majhnih dreves brez na gorenjskem

leni1

4. jan 2013 20:03

Sem prepričana, da je na Gorenjskem kar nekaj drevesnic. In če v nobeni od njih (pa močno dvomim), ne bodo imeli sadik za breze, jih imajo v drevesnici Arboretuma Volčji Potok (kar, tehnično gledano, ni ravno orto Gorenjska, pa vendar).

4. jan 2013 20:24

Probaj tukaj. http://www.drevesnicaziher-spur.com/index.php

Glede na to, da sami vzgajajo drevesa (ne uvažajo)in jih potem prodajajo naprej po drevesnicah in centrih po Sloveniji, bi morali imeti tudi breze.

4. jan 2013 20:40

breze so zelo alergene, zelo pogosto povrzočajo seneni nahod, zato jih ni priporočljivo saditi blizu doma. 

4. jan 2013 21:23

Saj ni misleno jih saditi blizu doma.Vseeno hvala za nasvet.

5. jan 2013 6:40

Leni, pojdi v naravo in si oglej tla v bližini velikih brez. Gotovo bo pod njimi kar nekaj mladičkov. Ne bo nobene škode, če jih izkoplješ, ker se širijo dokaj agresivno.   

5. jan 2013 12:59

Tako kot je napisala Cila sem pred leti naredila sama.

Mogoče jih je bilo na 1m kvadratne površine 15 ali več.Rastle so ob potoku v pesku in sem takrat cca 40cm velike sadike samo potegnila ven.

Rastejo mi v kotu vrta.

lp

5. jan 2013 14:08

Seveda, v naravi jih je vse polno. Velikokrat tam kjer so naredili poseko. Malo morje mladih brez.

lp

5. jan 2013 15:11

Ni čisto v kontekstu, vendar sem se spomnila pesmice Zakaj so breze bele, ki je za današnje čase nesprejemljiva, včasih pa je bila celo v čitanki in smo jo znali na pamet. Odkar naša punčka raziskuje naravo in prepoznava drevesa, se moram vsakič zadržati, da ji te zgodbe, ki je danes nezaslišana, ne povem, ampak je dovolj samo Breza, breza tenkolaska, ki smo jo naučili.

Zame so breze čudovita drevesa in že več let sanjarim, da bi jih nasadili, vendar nisem prepričjiva. Zato dobro razumem željo, da bi jih nekdo rad nasadil.

5. jan 2013 16:11

frina, daj, povej, zakaj so breze bele. (če ni pregrozno ;-))

5. jan 2013 16:26

Leni, tudi jaz bom rekla enako, kot je napisala Cila, pred 16 timi leti smo na ta način posadili 3 breze, prva se je do jeseni posušila, druga se je naslednje leto upognila pod težo zpadlega snega, tretja pa je obstala in ta breza je dobila ime po mojem pokojnem očetu: očetova breza......vsa ta leta, ko stopamo mimo nje, ko jo opazujemo,kako raste v višino, kloni pod bremeni narave, stegnemo roko, pobožamo njeno deblo, se nanj naslonimo, ko nam je hudo.....in potem se znova vračamo, opazujemo in si želimo: ne zlomi se drago naše drevo, tako zelo močno te potrebujemo