Rad bi kuhal zdravo. ampak kako?

8. okt 2012 14:44

Jaz sem manj komplicirala s štetjem kalorij in številom obrokov  kot je napisala Trixi.  Sem tip, ki ne prenaša nekih pravil.

V mislih sem imela nekaj piramidi podobnega. V principu da se je lahko vse, ker mislim, da odrekanje nečemu za vsako ceno, sploh če imaš nekaj rad, dolgoročno ne vodi nikamor. Ali slej ko prej kloneš ali pa se psihično obrememnjuješ, ker bi rad, pa ne smeš ... To se mi pa zdi tumasto in nepotrebno. Ker če ješ vse, a v zmernih količinah in v osnovi tako, da vneseš manj, kot porabiš, si na dolgi rok zmagovalec. Hujšanje je sicer počasnejše, a zato bolj učinkovito in se zlepa ne zrediš nazaj.

Morda si na začetku pišeš, kaj vse ješ in koliko kalorij vneseš, da dobiš občutek, koliko pravzaprav česa poješ in kje postaviti kakšne omejitve. Potem pa seveda prilagodiš način prehranjevanja svojim navadam in potrebam. Enim znese ločevalna, enim Montignac, meni pač ne. Zmernost je prava reč. Meni je pet obrokov na dan preveč, trije so mi več kot dovolj, občasno pa seveda tudi vmes kaj vržem v kljun. A ker je glavnina mojega načina prehranjevanja zmernost, občasni izleti v obilno papico ne puščajo posledic.

Nasploh uporabljaj manj maščob pri pripravi hrane, v dobrih posodah lahko meso pečeš tudi brez maščobe (čeprav je nekaj malega vsak dan moraš vnesti, itak). Cvrtje, kvašena testa, izdatne sladice naj bodo na jedilniku občasno, prevladuje naj belo meso, ribe, veliko zelenjave. Kozarec vina na dan ne škodi, kolikor se da se izogibaj sladkorju (jaz se mu sicer ne, napredovala sem le toliko, da namesto dveh vrečk v eno kavo zdaj stresem le eno vrečko ...).

Ob vsem pa ne pozabi nagibanje. Tudi zmerno je dovolj - hoja, kjer se le da, zmeren tek, pilates, rolanje, plavanje, telovadba. Kar ti najbolj ustreza.

V glavnem, nisem pristaš diet, razen če jo držiš nenehno ... ker ko prenehaš in se rvneš na običajen način prehranjevanja, se kilogrami bistveno hitreje vrnejo kot si jih izgubila. Še kak zraven vedno pride (jojo učinek).

Zato preberi tudi forum o montignacu ali ločevalnem načinu prehranjevanja. Nekaj jih poznam, ki se hranijo na ta način in so zelo zadovoljni. Meni pač ne znese, ne morem si zamislit, da kombiniram posamezne setavine in en dan ne smem jesti tega, drugi dan onega ... Potem pa grešim in se počutim krivo. Nak, ni to zame.

Vsega po malem in zmerno, to je moj moto.

8. okt 2012 15:24

Zadeva je verjetno mali komercialni oglas, ki ni plačan, zato zaklepam. Nisem ga pa brisal, ker ste se že razpisale.