Veterinarska inšpekcija

31. avg 2012 8:19

Redko kdaj se oglašam na takšne teme, vendar ta je zanimiva zaradi  razmišljanja in predlogov članov foruma o zadevi s piščanci.

Prvo kar bi naredila kot soseda je to, da bi potrkala na vrata družine, ki goji piščance in jih prosila, da naj uredijo zadevo okoli piščancev. Opisala bi jim, da me moti, da nevzdržno smrdi naokoli  in da so piščanci zelo glasni, kar tudi moti. Morda bi s tem opozorilom kaj dosegla. Imeti lepe stike s sosedi je zelo dobro!

Verjetno vam bo iz pogovora takoj jasno kako se bo zadeva odvijala. Nekaj dni bi počakala, da ugotovim kaj so storili, potem pa bi reagirala dalje. Šla bi po nasvet na inšpecijo in na pristojni inšpekciji prijavila ta smrad, vreščanje.

Seveda so luknje v predpisih, zakonih, vendar ne v vseh. Na eni instanci bi se zadeva sigurno ustavila in se speljala do konca.

Zelo me pa moti ta slovenska navoščljivost, ki govori, da delajo na črno, da teh piščancev že ne pojejo sami. Koliko jih gojijo. Danes ljudje delajo veliko stvari na črno, da se preživjo (kar tudi ni prav). Mene ne zanima kaj sosedje govorijo. Če me pa ta smrad in vreščanje moti, bi se pa osebno oglasla na ustrezni inšpekcijski službi.

Migla

31. avg 2012 8:36

Policija je dolžna zagotoviti, da lahko nemoteno uporabljamo svojo nepremičnino, če jo dejavnost sosedov moti, je to prekršek. No, glede na moje izkušnje, lahko policija ugotovi, da ni v njeni pristojnosti, napiše pa zapisnik o ugotovitvah. To rabiš, ane?

Stvarno pravni zakonik ureja tudi sosedska razmerja. Posestnik nepremičnine ima pravico do nemotene uporabe nepremičnine, uporaba nepremičnine pa ne sme motiti sosedov več kot je to normalno. Reja 20'0 piščancev najbrž ni normalna za urbano okolje.

Mogoče je tožiti soseda, vendar bi lahko že zadostoval opomin kakega odvetnika. Je potrebno plačati, včasih se res obnese. Na sodišču pa lahko dokazuješ, da si skušal urediti spor po mirni poti.

Lahko tudi sami napišete opomin, da naj preneha z rejo za trg. S povratnico, ki vlije nekaj strahu.

Glede inšpektorja VURS - kako obvestilo na upravo ne bi škodilo.

31. avg 2012 15:26

Migla, pri bogu prisežem, da nisem nevoščljiva. To, da ne pojedo 300 piščancev sami pomeni le dejstvo za inšpekcijo, da poteka tudi nezakonita prodaja brez pregleda ustreznih služb. Lahko bi bilo tudi oporečno meso.

Zaslužek ob vsem delu in ceni krme je verjetno bolj majhen. Če bi šlo le za to, bi se mi še smilili, zato res ni problem v moji faušiji.

Piščancev sploh ne slišim in ne vidim, le voham jih.

To, da bi sedaj šla na vrata sosedov, se strinjam, če bi jih ne poznala. Name bi padle še ostale obtožbe za vsa leta nazaj, saj so jih prijavljali že drugi, ko še niso živeli blizu nas. Če bi bila tu že prej kmatija, tudi nebi nič rekla, saj bi morali s tem računati, ko smo kupili parcelo.

Frina, bom poiskala še informacije v smeri, ki si mi jo nakazala, hvala.

31. avg 2012 18:49

Kara, tvoj problem razumem popolnoma. Če sem bila pregroba se opravičujem, vendar bi vseeno potrkala (pa vzami moža s sabo) na njihova vrata in jim omenila smrad. Beseda ni konj!

Druga pot pa ti predlog Frine.

Migla

31. avg 2012 19:08

Če nič drugega, boš imela vsaj argument, da si poskusila s pogovorom.

Čeprav je pa tako, da spada v osnovno spodobnost, da se tisti, ki je nov, predstavi sosedom in reče, dober dan, sosed, mi bi pa tole počeli, upam, da ne bo motilo.... Skratka, priti v neko naselje in potem v naslednem koraku brez predhodnega obvestila gojiti perutnino, to bi težko tolmačila kot znak obzironosti, dobre volje itd...

Tako da se bojim, da bo treba ubrati korake tako, kot jih je navedla frina.

3. sep 2012 15:05

O brezobzornosti sosedov, ki jih ljudje v urejenjem okolju ne morejo razumeti, bom navedla nekaj svojih izkušenj, Pripominjam, da nismo bili v sporu z nobenim od sosedov, ker smo pač trpeli.

Živim v urbanem okolju mesta, kjer so parcele velike cca 25 m x 28 m. Zato so hiše precej  skupaj, kmetij ni več.

Dvojni sosedje so si na črno zgradili hleve, sosedom pod nosom, v katerih so gojili bika, kakih  50 zajcev in kakih 30 piščancev in cca 20 kokoši  in po dva pujsa letno. Cele dneve sta bika tulila ( ne vem od čega), vačsih so imeli še po dve kozi, šoka ob klanju prašičev in krvavih sledeh, pranju čreves na sredi ceste, ne bom omenjala. Dotični so travo, ki so jo od nekod pripeljali za bika, sušili - na asfaltu na  cesti.

Druge sosede je dobil gradbeni inšpektor, ker so zgradili hlev na črno. Zunaj je bil brunarica, znotraj zidano. Pridobili so soglasja sosedov,mejašev,  ki so soglasja podpisali. Sosedje, nas meji cesta, so soglasje podpisali z izrecno navedbo, da ne bodo gojili prašičev. Seveda niso upoštevali. Sosedje so se na tiho pridušali. Ko so spirali svinjake, je pri nas smrdelo do neba. Šele od takrat vem, kako smrdijo prašiči in kako smrdi izpiranje hčeva po prašičih, ki se sceja k nam. Ko je ena od sosed vprašala gazdarico, ali se ne boji, da jo bodo sosedje prijavili, ker krši pisno zavezo, se je hahljala: Naj me kar.

Drugi sosedje, mejaši , so imeli cca 10 kokoši, ker so prodajali jajca. Sicer so bile kure  v kurniku, vendar so jih izpustili, da so si nabrale.  Celje ure so letale po naši parceli in  eno leto so  požrle vso solato. Mama je sosedu vljudno rekla, da naj pazi na kure, ker so  kure požrle našo solato, pa je odvrnil, da so njihovo tudi.

O stanju medosedskega sožitja kaže tudi primer kanalizacije pred napeljavo javnega omrežja. Po gradbenem dovoljenju  je moral lastnik zgraditi greznico in ponikalnico. Dvojni gornji sosedje so naredili samo greznico - kaj nam pa morejo, iz nje  pa napeljali cev čez cesto,  na našo zelenico, po vrhu. Po obeh daljših straneh je več let tekla greznica gornjih sosedov in se nočem spomniti, kako je poleti smrdelo, ko ni bilo zraven meteorn ih voda.Na pripombo mame, da to ni v redu, so ji zabrusili, da  drek ne teče navzgor.

V bližini so sosedje skoraj pol leta sušili meso za pol mesta. Iz kadilnice se je več mesecev neprenehoma kadilo. Gojili so tudi prašiče, in ko so ti polulali listje, ali kar je že bilo po tleh, je gazdarica mokro zadevo ( dviguje mi želodec), več dni sušila na travi, pod oknom soseda, ki je bil 2 m od sušilnice. Bila sem hvaležna, da ne živimo bolj blizu, sicer pa me je njihov ovčar dvakrat napadel in ogrizel. Gazdarica je vsakič, ko sem šla mimo, ker drugače ne gre, ropotala: "Bogi Runo, gospa si je izmislila, da si jo ugriznil. Vidiš, kako laže."

Za te sosede vem, da so imeli zadnjo rundo z inšpekcijsko službo, kadilnca je za vselej izginila, svinjskega gnoja ne sušijo več, zdaj pa skupinsko razmišljamo, da jo bomo prijavili, ker ima visoko živo mejo, na nepreglednem ovinku in v križišču, kjer se odcepim na našo ulico. Večkrat poči, vendar sem imela doslej srečo tudi pred osli, ki v ta ovinek s križiščem, zapeljejo po sredini, ker se izogibajo žive meje, ki raste v območje cestišča, če že ne telefonirajo.

Lahko rečem, da se s sosedi razumemo, razen z enimi manijaki, ki vsake toliko grozijo, da bodo koga zaklali in so sprti z vsemi, ampak to ne pomeni, da sem s sosedi zadovoljna.

Opisane zadeve so se dogajale na ulici, ki ima 11 hiš in 39 prebivalcev in je imela do nedavnega 8 psov, ki so tulili cele noči. Ne bom naprej, ker me boste popljuvali, da ne maram psov.

Neko noč sem bila prikrajšana za pogled na gorečo  gostilno, ki je bila postavljena na črno, zaradi katere nismo mogli domov, ker so bile zabasane ceste, glasba pa cele oči. Če te v petek ob 1.05 zbudi Predin osebno, ko zapoje, Kdo bo tebe, Praslovan, ni niti zabavno in ne razveseljujoče, če imaš naslednji dan v  zahtevni službi podočnajeke kot črnobilska miška. V tem primeru sem že pripravila projekt ( neprespani moški so po treh dneh hrupa razmišljali, komu bi plačali, da bi lastnika prebutal), vendar so gostilno prej požgali.

Ko ocenjujete sosedske razmere, ki jih ne poznate, si ne domišljajte,da  je pogovor rešitev. Lahko le nožeka kouštaš, . Tisti, ki so tako predrzni, da v taki meri posegajo v tuje pravice do nemotene rabe nepremičnine, se niso pripravljeni pogovarjati. 

Izjavljam, da nobena od opisanih sitauacij ni izmišljena, čeprav gre za malo mestno ulico in v nobenem primeru ni šlo za ljudi, ki bi bili socialno ogroženi, da bi jih vsaj to opravičevalo. Bili so samo pogoltni. Nekkateri so že bim, bam.

  
F r i n a

Sporočilo je spremenil(a) frina dne 03. 2012 15:19

3. sep 2012 16:05

"Ko ocenjujete sosedske razmere, ki jih ne poznate, si ne domišljajte,da  je pogovor rešitev. Lahko le nožeka kouštaš, . Tisti, ki so tako predrzni, da v taki meri posegajo v tuje pravice do nemotene rabe nepremičnine, se niso pripravljeni pogovarjati."

Ena realna! Bravo!

3. sep 2012 16:13

3. sep 2012 16:14

Vrnite se k temi, prosim. Ali naj smatram, da je zaključena?

3. sep 2012 22:21

Ne, mogoče bo še kdo imel kak koristen predlog, ali izkušnjo.

Pojasnilo: nekateri so bim, bam, pomeni, da so neketri kršitelji že mrtvi in je zdaj v redu, nekateri pa ne morejo več hranit bikov, kosit trave in je nametavat ne cesto, nato pa se zgražat,če jo povoziš.

Pravice lastnikov in posestnikov, ki sta dva različna pojma, ureja Stvarno pravni zakonik, postopek pa Zakon o nepravdnem postopku. Od česa pa mislite, da živijo odvetniki. Od takih sporov !

Nimam izkušnje, kako se pravdajo v tujini. Ne vem, ali imajo tam več spoštovanja do tuje lastnine, ali so bolj sodišča-boječi, ali pa so ljudje bolj potrpežjivi.

Pravijo, da smo Slovenci pravdarski narod. Naj dodam: Slovenci se v poprečju požvižgamo na lastnino drugih. In pravice drugih. Če bi sodišča opravila s kverulanti in če bi bile kazni, beri stroški za take kršitve, veliki, bi bilo mogoče boljše.