Kako se ne sme

Dober dan,

sem nov. Zato najprej vsem lep pozdrav. Potem pa takoj popravek; nisem nov, sem samo nov član. Nisem doma in ne morem kuhati, kar me strasno prizadane. se bolj kot dejstvo, da ne morem kuhati pa me prizadane dejstvo, da mi kuhajo drugi!! Moj moto je vedno bil "kiuhaj sam-jej dobro". sem pomorščak in se celo življenje borim s kuharji.

Tokrat pa je šlo vse skupaj predaleč. Moja nova posadka so Indonezijci. MOja nova bolezen je nekaksna pepsioza ali nekaj podobnega. Skratka stiska me v želodcu in se počutim kot bi mi kdo vzel baterije ven in sem kot kaksen avtomobilček na daljinsko upravljanje brez baterij. Za nas pomorščake se skozi celo zgodovino ve, da smo bili žrtve prehrane. Potem so vrli  nasi predniki pogruntali limone in kislo zelje in je bilo konec s skorbutom, a je od tega davno- stoletja. Jaz pa se počutim kot bi se vrnil na galeje in navigal ob zvoku bobnov in stoku veslačev.

Naj pustim to, da ne zamorim koga. Indonezija, kjer se trenutno tudi nahajam. Sicer sem Pirančan. Najprej in najbolj zobde v oko higiena. In sedaj naj bo tole smešen del. Ker sicer ne bo za branje. Torej Indonezija je največja muslimanska država na svetu. Z 240 mil. prebivalcev. Bil sem na vseh koncih te države a nikoli na nobenem wcju nisem videl paprija, samo male priročne majolkice, s katerimi se popoterbi perejo tam dalo in tam zadaj. HA! Torej operejo roke in potem meni mesijo testo za pizzo. Hmmmm... te pizze ne jem. In ostalih stvari, kij ih pripravljajo z rokami tudi skoraj, da ne. Ko odstranite vse kar je narejeno z rokami vam ostane iz ladijskega izbora tuna v konzervi in diljen salmon, če ga uspete odpreti sami in če vam ga vrli nas kuhar ne vrže še preden ste prišli blizu kuhinje na žar. Da dobro ste prebrali, dimljen salmon na žaru?!?! morda sem jaz ignorant, a česa tako nezaslišanega še nisem slišal. (se opravičuejm sa šumnike v tekstu) druga izbira tega nesrečnega menija pa je pohana dimljena šunka?!?! tudi tega še nsiem slišal kaj šele jedel. IN naslednje dni so golaži in to vsak dan z različnim imenom, ker je to pogoj, da sploh lahko kuhate na ladji. (se pravi mednarodni minimum za ladijskega kuharja je 7 menijev) in to se ponavlja in ponavlja in ponavlja tri moje mesece na dolžnosti. Ostal sem pri golažu- ko sem ga prosil da preneha z moko v golažu in se potrudi s hitrim vrenjem za zgostitev oziroma približa z 1vs1 meso in čebula ali doda nariban krompri ali vsaj vsuej drobtinice namesto moke (te so vsaj že pecene enkrat) mi je rekel, da ne daje moke v golaž, in dela bešamelo za v golaž?? On ne ve kaj je bešamela in jaz ne želim vedeti s čim me je zastrupljal do sedaj.

Med tuno in tuno ter odmrznjenim kruhom pojem se piščanca iz pečice. Pojem "juho z govejim repom?" IN špagete s čimerkoli so. Bolognese, milanese, tuna. In to je moja usoda še naslednji mesec.

Želja vsega skupaj pa je ena. Rad bi vse, ki se ne bodo ustrašili dolžine in dolgočasnosti tega prispevka in se bodo prebili do konca tega skrpucala, da se zavedajo, koko je pomembna higiena in kultura, ki jo imamo mi slovneci, in širše čez bližnje meje,  v krvi. Kako pomembno je dejstvo, da vemo, da riba iz pečice ne more biti servirana s kislim zeljem. (ja tudi to mi je pripravil)

In z akonec naj se še pohvalim, da so mi od doma sporočili, da so nareidli kosilo in ni bolo kot običaejn dan in je moj triletnik, ko je zavohal kosilo, vprašal, če je tata doma in on kuha! Dišalo je po meni.

Čisto za konec pa bi vas kot člane in uredništvo želel še enkrat pohvaliti in povedati, da se velikokrat znajdem pri vas in ukradem marsikakšno idejo, osnovo, podrobnost, nasvet in sem vesel, da sem med vami tudi ko sem na drugem koncu sveta in se borim s stvarmi, ki mi vzamejo preveč časa, da bi lahko še kuhal.

Lep pozdrav v domovino

Aquarius

3. jun 2012 7:07

Lep pozdrav tudi tebi, tja v širna prostranstva oceana.
Me je kar zabolelo ob prebiranju. Samo tvoja želja, tako preprosta in prvinska, o dobri doma kuhani hrani. Res ti ne zavidam, čeprav me je leta in leta vleklo delat na ladjo in sem v tem videl romantiko in pustolovščino.
Lepo da si se javil, olajšal dušo in nam predstavil zadevo.
Verjami, dobil boš dosti pozitivnih misli od naših deklin in fantov. Tukaj smo tudi zato, da si pomagamo še kje drugje kot samo pri kulinariki.
Kadar ti bo težko,  pa mi kar piši na ZS, pa kakšno porečeva!

3. jun 2012 7:53

Dobrodošel, Aquarius.

Ja, veliko nas sanja o daljnjih potovanjih in eksotiki, ampak ko si v eksotiki in sredi oceana dan za dnem, ko hočeš in ko nočeš, ali pa ko teden ali dva ždiš na ladji, ki čaka pred pristaniščem, da lahko vpluje - povsem razumem, da ti takrat eksotika zraste čez glavo. Pa tisti, ki jo kuha, tudi. Meni sicer ob prebiranju vaših jedilnikov ni šlo nič na brujanje, se mi je zdelo, kot da pišeš o naši menzi v službi, ampak mi lahko zbrišemo, ko imamo vsega poln kufer, ti pa ne moreš, dokler ne prideš domov. Tako da vem, zakaj ti vsake toliko dvigne pokrovko. Nič ne de, lepo , da te imamo. Sicer veš, da ste fantje na kulinariki bolj ogoržena vrsta, ampak za razliko od ladje boš lahko tukaj blažen med ženami (karkoli že to pomeni - eni pravijo, da je to z drugimi besedami na robu zavesti, ampak to so natolcevanja). Kar se pa higiene tiče - pokojni Zoran Jerin je napisal, da že res, da je higiena pol zdravja, ampak druga polovica je potem pač svinjarija. 

Daj drži se! Pa oglasi se spet čimprej. 

3. jun 2012 7:56

Pozdravljen in dobrodošel! Lepo, da si si malo olajšal dušo. Ko težave deliš z drugimi se nekako zmanjšajo. Res je neprijetno jesti hrano, ki ti ne odgovarja. Upam samo, da ti bo ta mesec, ki te še loči od doma, čimprej minil, da se boš spet lahko naužil domače hrane in zraku. Prav gotovo ti bomo vsi kulinariki z mislijo nate in tvoje težave pošiljali pozitivno energijo, ki ti bo pomagala premagati vsakdanji stres.

Pa srečno!

3. jun 2012 8:38

Verjetno si vedel, kam greš in v kaj se spuščaš, sploh glede higiene in prehrnskih navad, zato pač moraš neke stvari vzeti v zakup. Sploh, ker si pomoroščak. Saj v Indoneziji ne morejo golaža (verjetno ti pripravljajo curryje?)  pripravljati enako kot v SLO? ALI pač?  In da drugje kuhajo povsem drugače kot v SLO. Sicer vem, da ti ni lahko,vendar kam bi pa prišli, če bi se kuhar na ladji moral prilagajati vsem članom posadke? Ali pa zaposlenim drugje okoli, če nisi na ladji? Razen če bi imel svojega kuharja, to je druga zgodba - temu bi itak ti diktiral, kaj bo kuhal.

Iz tvojega pisanja meni bolj veje ven eno hudo domotožje, ki si ga ti izrazil na malo bolj kulinaričen način. Ker želja po hrani, kot si je vajen doma, je samo izraz domotožja in nič drugega.  Žal je pač tako, da se moramo v času, ko živimo v drugem okolju, v drugih kulturah, mi prilagoditi njim, ne oni nam. S hrano in higienskimi navadmi vred (no, pri slednji lahko ravnamo po svoje), a njihovih ne boš spremenil).

V vsem tvojem pisanju mi le en odatsvek ni všeč. TAle: da se zavedajo, koko je pomembna higiena in kultura, ki jo imamo mi slovneci, in širše čez bližnje meje,  v krvi.

Veš, vsi imajo svojo kulturo in higieno. KAj pa naj oni nam porečejo, ko si rit s papirjem v roki brišemo (in bodi prepričan, da si jih mnogi potem ne umijejo), oni pa si zadnjico umijejo? Si prepričan, da si vnaših gositnskih lokalih in kuhinjah osebje vedno roke umije, ko pridejo s stranišča? Inšpekcije imajo zanimive podatke o tem.

Poskušaj se malo sprostiti, saj ti trije meseci bodo minili. Če doslej nisi imel kakšnih zdravstvenih težav, potem s higieno niti ni tako zelo narobe, da bi s hrnao bilo kaj narobe.

Morda te nisem potolažila, kot si od večine pričakoval, a v preveč različnih okoljih sem jedla, tako da si tvojo težavo zlahka predtavljam. IMej pred seboj misel na dan, ko boš prišel domov in bo sinko rekel: Danes pa tako diši, ker je ati skuhal. Bo tudo golaž po indonezijsko boljši.

Konec je vedno srečen in ta misel naj te vodi. Pa srečno se vrni.

3. jun 2012 8:50

Dobrodošel med nami, Aquarius.

Samo to sem v bistvu hotela povedat, da imam sorodnika, ki je kar nekaj let preživel na ladji in neštetokrat nam je pripovedoval dogodivščine s teh dolgih popotovanj in ko sedaj razmišljam o tem, se ne spomnim, da bi kadarkoli omenjal hrano, pa je kar "škarjica", kar se tega tiče. Ga pa ob prvi priliki povprašam o tem in me prav zanima, kako je on to doživljal.

Kakorkoli, želim ti mirno morje in pa veliko mero prilagodljivosti in potem bo mogoče lažje. Sem pa tudi jaz prepričana, da je tvoje pisanje dejansko odraz hudega domotožja, ki te trenutno daje.

3. jun 2012 10:47

Hm, od kdaj so pa pomorščaki take občutljive dušice? Verjemi mi, ne boš umrl, če boš jedel, kar ti pripravi indonezijski kuhar, nasprotno, če boš malo manj zategnjen, boš lahko celo presenečen, kako dobro ti bo skuhal. Ne govorim na pamet, sem preživela nekaj mesecev tam, in jedla vse povsod, od nobel restavracij do ulične hrane, vse po spisku. Pa marsikje drugje po svetu tudi. Joj, kako sem dobro jedla! Občasni prebavni črvi so pač davek, ampak tega kdaj plačam, verjel ali ne, tudi v Sloveniji. Verjamem pa, da če si predolgo časa zdoma, lahko začneš pogrešati domačo kuhinjo. Če ti je v kakršnokoli tolažbo, nekateri pa pogrešamo eksotično hrano, ker pač trenutno ne moremo na pot Skratka, sprosti se in skušaj uživati.

3. jun 2012 11:10

Ahojder, Aquarius! Pa ne, da si tudi ti iz okolice Belega Križa doma?

Kar se rok tiče, a ni pri muslimanih neko pravilo uporabe leve in desne? Da o umivanju ne govorim, saj so ga oni poznali že v času, ko je pri nas to veljalo za zdravju škodljivo .

Mirno morje še naprej, tudi med nami!

lp

3. jun 2012 11:48

Aquarius, pozdravljen in dobrodošel na kulinariko!

Danes sem bil dokaj zgoden in sem tvoj post prebral, ko še ni bilo nobenega komentarja gor. Takoj so me prsti zasrbeli za en " oster " odgovor, pol mal premislim, pa si rečem, to bi bilo prepričevanje prepričanega, ti že imaš stališče o kulturah, vrednotah,  higijeni in še čem in te čisto nič ne bo prepričalo v kaj drugega. Sedaj pridem pogledat in mi takoj vpade v oči komentar mamamie in mišzmoke, pol si nekako mislim, še so tudi drugi, ki delijo nekakšno moje mnenje.Povedal pa bom le tole:

V križarskih vojnah, je vojaška sreča bila spremenljiva in so kake vojaške utrdbe včasi pripadale enkrat eni drugič drugi strani. " Muslimani " niso nikoli uporabljali križarskih trdnjav, ker po njihovih kriterijih niso zagotavljale osnovnih higijenskih pogojev za bivanje, predvsem niso imeli kopalnic.

Za sprejemanje drugih kultur je premalo ameriška propaganda o večvrednosti zahodne civilizacije, bo treba poiskat druge vire. Sicer, kot že rečeno, če si pomorščak, kakšno stvar je treba tudi vzeti v zakup.

Pa, brez zamere, kot rečejo: mirno morje!

3. jun 2012 12:00

Spoštovani,

če dam v brzino više od vaše, lahko zapišem da je to čemur pravite vi domotožje v moji brzini hrepenenje. A toliko pisca, da bi znal povedati kako drastične so lahko včasih razmere spet nisem. Z mnenji, da je treba življenj gledati s sončne strani se v svojem bistvu vedno strinjam. Po več kot 20 letih morja in vsakovrstnih kuharjev sem vajen tudi najbolj ekstremnih stvari kot je napiremer rezanje pljučne pećenke podolgem in odmrzovanje mesa v kanti polni vode čez noč ravno tako ribe. Dan za dnem borba za menjavo olja v fritezi. Borba, da bi bil krompir kuhan do konca ker aziati zelnjavo po zdravi praksi samo parijo in sem se tega dela od njih navzel tudi sam, kromir pa na žalost ni zelenjava, ki bi to prenesla. Oziroma naši zelodci niso tega vajeni. a se teh osnovnih stvari po toliko letih človek navadi in si vzame čas in kuharju razloži. Žal moram biti tudi pedagog in mentor. A je mešajne v kuhinjo zelo nahvaležna stvar, če to ni v krogu družine. In tega ne počnem rad. Z mano so romuni, poljaki, bolgar, latvijci, litvanci, ukrajinci, angleži, nemci, italijan... Polovica pa nas ima želodcne težave. In tudi tega smo vsi vajeni, a je vseeno tema vedno ista. Kja narediti, poleg tega kar smože, da bi se situacija poboljšala. (nič ker je to gordijski vozel) In nič od tega ni nič drugega kot kar sem že napisal- higiena. Ko se ustavim na Ravbrakomadni in grem na stranišče bi z lahkoto dal na tla mortadelo in sir ter kruh in si kar tam na tleh zložil sendvič. Strinjali ali ne, se z mojega pogleda to vidi zelo enostavno. Seveda se moram takoj oprvičiti če morim s higieno in se predobro zavedam, da sam ne zaidem doma v lokal ki daje po pisoarju že ob vstopu. Pa če je bil namen samo kava. Tudi to je res. Tudi doma je tega veliko. A doma je vedno možnost izbire. Zatakne se pri tej možnosti izbire, ko se srečaš z dejstvom, da pojem higiena v določenih jezikih ne obstaja niti kot pojem. Pa nismo pomorščaki občutljive dušice, tukaj smo evropejci občutljive dušice. Mamamia seveda sem vedel kam grem. In mi nič ne bo. Preživel bom to in ob tem nevihto. To pa ne pomeni, da mi, ki nam je stalo do tega da smo čisti ne bi rekli kakšne na račun higiene. Tudi z limnol se strinjam in pravim doma vedno, da mora otrok pol kile dreka pojest, kot je babica pravila. In me nasmehne, ko napiše da je kot bi njihovo menzo opisal, hihihi

Vsekakor pa se bom pred vami zaklel, da ko pridem domov razvlečem testo in naredim z domačo skuto ene štruklje. Pred tem si očedim nohte,hihihi! Malo masti in ocvirkov čez, zraven pa polno skledo sezonskih radičev in morda še regrat ujamem pa jajce notri pa kromir, ocvirke, domače bučno, sladki in kisel balzamični kis, solni cvet!

in ko sem pri tem ali kdo od vas lahko podeli z mano težave s hrbtom ob vlečenju testa? Večkrat bi štruklje in štrudel naredil pa sem potem naslednji dan kot invalid. Sicer nisem mehkužec, in tudi pult imam 95cm visok.

pri meni je čas za večerjo. mislim, da bom danes na kvasovkah. In to kar pivskih, hihihi

na zdravje 

3. jun 2012 17:28

Aquarius, takole:

Rahlo neverjetno se zdi, da je Indonezija prva država, kjer si opazil, da so na vecejkah steklenice z vodo namesto papirja.  Pa tak svetovni potnik. Konec koncev, včasih so fante malo poslali v JLA, da so jih malo "utrdili". a to si tudi preskočil - ali pa si premlad?

 Namesto zgražanja nad tem, kaj kdo počne z rokami in zadnjico in v kakšnem vrstnem redu, ti prijazno svetujem, da se pozanimaš še o tem, katero opravilo se v muslimanskih državah počne z levo in katero z desno roko in ti bo morda kaj več jasno. Če boš malo manj vzvišen, ti bo kak prijazen domačin moškega spola to lepo razložil in ti bodo stvari bolj jasne..

Takisto ne verjamem, da si dosedaj v življenju živel v enem totalno sterilnem okolju, kjer je bilo vse za odlično pri sanitarni inšpekciji. C'mon ladje splošne plovbe in jadrolineje - zlasti vecejke, niso ravno vrhumec neoporečne higiene. Pa tudi gostinski lokali ne. In konec koncev, od kod pa sveto prepričanje, da se vsi beli in evropski silno umivajo in očedijo roke in grejo šele potem mesit testo za pico? Se bojim, da ni čisto tako.

Jaz razumem domotožje. Tudi razumem, da se človeku včasih zgodi slab dan. Tudi razumem, da je iz indonezijske perspektive slovenska trava najlepša in najbolj zelena. Ampak to, da "imamo slovenci (z malo začetnico, ups)" tako silno higieno, da se tega sploh ne da preseči, ta je pa vseeno tako bosa, da boli. S takim stavkom te bodo morda sprejeli v kakšno sefardsko druščino ali pa če se gre Jelinčič še kar politiko in mu zmanjkuje članov, te bodo s takim attitudeom zanesljivo sprejeli. Ni pa to sila ugledna druščina.

Skratka, če je situacija taka, da boš še nekaj časa v Indoneziji, bo bistveno več haska, če se povežeš z domačini in ko te bodo sprejeli medse, te bodo tudi peljali v okolje, ki je za vse okouse znosno higieniš. In zna biti, da boš prijetno presenečen. Če boš pa samo vihal nos, ker ni tako kot "bei uns", potem pa pomorska morda ni najboljša karierna izbira.