23. apr 2012 9:16
Daj, ne ubij vsake možnosti, da se otroka kaj naučita, s tem da jima vse prineseš k riti. Iz takih pogosto pridejo ven študentje, ki natepavajo makarone na makarone, tuno na tuno pa zamrznjene češpljeve cmoke. Z drugo besedo so to INVALIDI (običajno potem še nosijo perilo prat domov, čeprav živijo v stanovanju s pralnim strojem & balkonom)
Ker eno je kulinariko ljubiti, se ji posvečati, kupovati knjige, eksperimentirati - logično, taki ne moramo biti vsi, ker eni za eno drugi za drugo, se razume. Ampak ena čisto druga zadeva pa je, biti sposoben preživeti ob svoji lastni kuhi v primeru, bog ne daj, da se mami kaj zgodi, da na faksu pavziraš in nimaš bonov, da ti v kasnejši dobi finance zaškripajo in moraš pozabiti na kako zunanje prehranjevanje itd. To je pa OSNOVA in to pa naj bi imeli po mojem mnenju VSI. Ker to je ena silno dobra naložba, med drugim tudi v lastno zdravje.
S tem da, ne zadnjega (še manj pa prvega) ne dobiš v sistemu, da do 19ga leta mama nosi na mizo, potem s prvim oktobrom prešaltaš na bone, za vikend pa še kar mama nosi na mizo.
Dijakoma se lepo pove, da zaradi takih in takih razlogov je babi servis odpovedal, mama dela, ata itak sploh ni v zgodbi omenjen (moški princip je za mene en tak krasen način kuhanja, simpl in zabavno, očetje znajo to ). Se pravi, zaradi zgoraj omenjenega, v povezavi z njuno opravilno sposobnostjo, bosta lepo to poletje poskrbela za svoje riti. Daš jima nek budget, da se založita, oz. uporabita kake zaloge pa jasno poveš, da za kakršnekoli dvome, nesigurnosti, vprašanja, te konzultirata kadarkoli. Potem pa počakaš, prvi teden bo morda trma/upiranje/katastrofa, kasneje pa lakota naredi svoje.
Aja pa premisli, kakšen odnos do kuhinje si jima vcepila do sedaj. Če se prideta usest za mizo, ko tja položiš kadeč se krožnik, potem pa jo pobrišeta, ko je ta prazen, je zadeva že precej zgrešena
Viva Meier