Miti in paradoksi o hrani

12. feb 2012 23:29

Pa takoj še eden: polnozrnati žitni izdelki so bolj zdravi od belih/rafiniranih.

Tudi tu velja: je res, pa ni. V zunanjih delih žitnega zrna ("otrobih") se sicer skriva večina mineralov, vitaminov ipd., a tudi vsi ostanki pesticidov. Ekološko pridelana žita uživajmo v celi obliki, konvencionalno pa, če je že treba, raje prečiščena.

13. feb 2012 2:15

Ja, kako dobro se spomnim teh neumnosti: krompir, če ne gre ravno za njoke, je za stran še isti dan, bakala, pa ne na belo, kar tako za s polento se bo pa jedel do pomladi.

Jaz kuhanega krompirja ne mečem stran, pač naredim kakšne njoke ali krompirjev zavitek ali kaj takega, namočen in neuporabljen bakala pa z velikim veseljem postrežem zvečer zunanjim mačkam.

Kostanj se v moji kuhinji redko pojavi, ko se, ga navadno termično obdelam.

Mlado koruzo vsako leto kupujem od pridelovalke, odlična je, če ne drugače, v mineštri. Verjamem, da velja za žito enako.

13. feb 2012 8:24

Ko je ravno govora o metanju hrane proč... sicer ni tema, ampak.... jabolčne ogrizke, malce nagnito sadje, ki bi ga sicer zavrgli... v tem času z veseljem pojedo ptiči!

13. feb 2012 11:47

666, meni tudi ni čisto jasno, kaj se skriva za polnozrnatimi in črnimi krušnimi in drugimi izdelki. Tudi moko.

Koliko je dejansko res tako, kot pravi prodajna reklama. Ne morem namreč skapirati, da bi en kruh redil, drugi pa ne, če zmečeš stran tiste pleve. Še vedno vsebuje oglj.hidrate.

No, slišala sem tudi, da je zdravnik osebi, ki boluje za Cronovo boleznijo odsvetoval polnozrnate izdelke, ker baje "zapacajo črevesje".  Kako je to mišljeno, pa ne vem. Ni torej vse zdravo, kar je na policah pod zdravimi izdelki. 

13. feb 2012 12:37

No, ja, v glavnem, eno jabolko na dan odžene vse tegobe stran pri meni ne deluje. In sem strokovno ugotovila, da je hakeljc verjetno v temu, ker pojem VEČ kot eno jabolko na dan. Torej sem si čisto sama kriva. Pa jem tista domača in nešpricana, stare sorte. Morda je krivo tudi to, no, ali pa se v povoščeni lupini skriva vse zdravje.

13. feb 2012 13:02

Ne gre za to, kaj bolj redi ali manj. Polnozrnat kruh ima isto število kalorij ali pa še več kot beli.  Gre za to, da so polnozrnati izdelki v vsakem primeru bolj zdravi  - so manj industrijsko obdelani in vsebujejo več vlaknin kot "nepolnozrnati", ki so zelo zelo zdrave. Vlaknine upočasnijo absorpcijo sladkorja v krvi,  znižujejo holesterol, spodbujajo izločanje blata, dajejo občutek sitosti ...

Nisem zdravnik in nimam pojma o Chronovi bolezni, ampak po zdravi logiki močno dvomim, da sadje in polnozrnati izdelki, ki so polni vlaknin, zapacajo črevesje, beli kruh ga pa kao ne.

13. feb 2012 13:11

O tem se da razpravljati v neskončnost - kaj vse dobiš zraven z lupinami in otrobi in kaj vse manjka v belem kruhu. Mislim, da to tako zelo presega kapacitete nas kuharčkov tu na kulinariki, da dejansko bolj sodi v kategorijo "trdna vera gore premike" - kdor verjame, je bolj zdrav, kdor ne, pa prav tako (NE govorim o bolnikih, alergikih ali ljudeh s presnovnimi motnjami).

13. feb 2012 15:59

Polnozrnati izdelki (če so res iz moke, mlete iz celega zrna), vsebujejo tudi vlaknine, ki jih naše tanko črevo ne prebavi, pa lahko potem dražijo sluznico debelega črevesa, ki je že tako ali tako prizadeta zaradi Cronove bolezni. Torej bi rekla, da zdravnikov nasvet (čeprav povedan za moj okus - brez potrebe- veliko preveč laično) ni bil napačen. In sklepanje, da so vse reči, če so bolj polne vlaknin, zato bolj zdrave, pač ne zdrži (vedno).

13. feb 2012 16:13

Tako kot noben izdelek z gluten ni priporocljiv za nekoga s celiakijo ali arasidi za alergike na araside. Pa so cisto okej ;)

13. feb 2012 16:26

Obe moji babici sta odraščali na kmetiji, pa jesta vse in nimata težav. Pohorska bo spomladi 90 let, pa še vedno hodi jeseni v gozd (stanuje ob njem) kostanje nabirat. Fantova babica, s katero živimo (30 let mlajša), pa je večnoma v mestu živela. Ravno tako njena hčerka. Zdaj smo že vsi spoznali, da ni problem želodec, ampak izbirčnost. Vaško življenje je vseeno kulinarično obarvano, saj iz narave jemljemo hrano.

Hvala bogu pa nam vse vrste mesa pripravijo, pa je lahko to domača žival ali divja.